Prvi slovenski biatlonec z zmago v svetovnem pokalu je prepričan, da bomo te fante lahko videli tudi na svetovnem prvenstvu čez dve leti na Pokljuki. "Ne vem, kaj se je delalo prej. Delam tako, kot mislim, da je najbolje. Edini recept je trdo delo, drugega ne znam povedati. Kolajne res ni bilo 12 let. Vmes je bila luknja in sam ne vem, kaj se je dogajalo. Morda imamo samo dobro generacijo. Ne želim biti preveč pameten. Zame je čudovito, da so se po štirih letih pokazali sadovi našega dela in želim si, da bo šlo tako naprej," je po vrnitvi s Slovaške povedal 43-letni Marič.

Marič iz lastnih izkušenj ve, da je trenersko delo zelo pomembno, saj je trener za mlade tudi psiholog, oseba zaupanja ... "Sam se vedno trudim po najboljših močeh. A o tem ne želim preveč razpredati. Seveda smo zdaj lahko pametni, ko imamo štiri kolajne, a tudi lani smo bili sposobni osvojiti odličje in se to ni zgodilo," je še dejal štirikratni udeleženec olimpijskih iger.

O kolajnah pred prvenstvom niso govorili
Med stvarmi, ki se jih je naučil v karieri, izpostavlja, da je zelo pomembno, da trener tekmovalcem ne nalaga bremena uspeha. "Pred in med prvenstvom kolajne niti enkrat nisem omenil. Seveda si potem to tekmovalci naložijo sami, a takšnih zahtev z moje strani ni. Po vsaki tekmi se pogovarjamo. Tako je bilo tudi na MSP-ju. Po sedmem in osmem mestu na posamični tekmi sem tekmovalce pred štafeto predvsem umiril. Rekel sem le, naj na tekmi pokažejo vse, naj tekmujejo zase in naredijo najboljšo tekmo, ki so jo sposobni. Potem je nekaj odvisno tudi od nastopa tekmecev."

A Marič dodaja, da si je sam kolajno v štafeti zelo želel, fantje so bili sposobni. "Vedel sem, da se bo potem odprlo." Alex Cisar, Lovro Planko in Anton Vidmar so v štafeti osvojili srebro. V nadaljevanju je bil Cisar zlat v sprintu in zasledovanju, Planko pa srebrn v sprintu.

Delovni, "fajn" in iskreni fantje
Da so veliko boljši v smučini in na strelišču kot pri komuniciranju z javnostjo, je bilo vidno na druženju z mediji, kjer so delovali nekoliko zadržani. "To nikakor niso, a vsega tega še niso vajeni. Za to bo še čas. V tem trenutku je najpomembneje, da so izredna ekipa, delovni in res 'fajn', iskreni fantje. A od pravih tekem jih loči še veliko dela. Za preboj v člansko konkurenco je edini recept prav trdo delo, potem pa bodo potrebovali tudi trdno zdravje in kanček sreče na tekmah."

Težava biatlona v premajhni izbiri
Tudi Marič ni mogel skriti navdušenja nad uspehi. Razlog je tudi majhna slovenska baza, iz katere črpajo trenerji. "Imamo primerljive razmere z najboljšimi. Težava je množičnost. Pred časom sem se pogovarjal s Švedi. Samo v Östersundu imajo več mladincev, kot je v celi Sloveniji tekmovalcev. Prav zato je še lepše, da lahko iz tako majhne baze potegneš tri vrhunske športnike in oblikuješ ekipo. In vsi nadaljnji uspehi bodo še kako pomembni. Če so uspehi, je tudi zanimanje pri otrocih veliko. Če nam jih nato uspe obdržati, se nam poveča tudi baza."

Marič je prepričan, da fantje, Planko je v 18. letu starosti, Cisar in Vidmar pa v 19., lahko v dveh letih naredijo tudi preboj v slovensko člansko vrsto in nastopijo na domačem svetovnem prvenstvu. "Seveda morajo še napredovati, Cisar pa je večini na državnem prvenstvu konkurenčen že zdaj." Nov rod uspešnih tekmovalk pa se pri športnicah letnika 2003, s katerimi dela bivša olimpijka Andreja Mali, kaže tudi pri dekletih.