Združeni narodi so v sodelovanju z etiopsko komisijo za človekove pravice (EHRC) objavili poročilo, v katerem opozarjajo na kršitve človekovih pravic med državljansko vojno v severni etiopski pokrajini Tigraj.
"Vse strani v vojni v Tigraju so kršile mednarodne človekove pravice ter humanitarno in begunsko pravo. Nekatere od teh lahko predstavljajo vojne zločine in zločine proti človeštvu," je dejala Michelle Bachelet, visoka komisarka Združenih narodov za človekove pravice.
Obsodila je "izjemno brutalnost" vojne v Tigraju. "Resnost kršitev in zlorab, ki smo jih zaznali, poudarja potrebo po tem, da storilci z vseh strani odgovarjajo," je poudarila Bachelet po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
V preiskavi so izpostavili zunajsodne poboje, mučenje, skupinska posilstva, aretacije na podlagi etnične pripadnosti in druga grozodejstva.
Poročilo obravnava obdobje med 3. novembrom 2020 in junijem letos, ko je etiopska vlada enostransko razglasila prekinitev ognja. Bachelet je dejala, da so večino kršitev v obdobju, ki ga zajema poročilo, zagrešile etiopske in eritrejske sile, vendar so po tem obdobju opazili povečanje kršitev TPLF-ja kot tudi nadaljevanje zlorab etiopske vojske.
Kršitve so pripisali tudi eritrejski vojski in oboroženi milici iz etiopske pokrajine Amhara, ki sta v spopadih podpirali etiopsko vlado.
Pogovori z 269 žrtvami in pričami
Na podlagi 269 pogovorov z žrtvami in pričami poročilo opisuje tudi, kako je bilo več tisoč civilistov zaradi pobojev, mučenja, posilstev, uničevanja in ropanja lastnine ter strahu pred maščevanjem prisiljenih v beg.
Skupna preiskovalna skupina je pozvala k nadaljnji neodvisni preiskavi zlorab in pregonu storilcev. Poudarili so potrebo, da mednarodna skupnost okrepi pritisk in storilce privede pred roko pravice. Združenim narodom so predlagali vzpostavitev mednarodne preiskovalne skupine, ki bo zbrala dokaze za morebitni kazenski pregon odgovornih.
TPLF sicer poudarja, da sodelovanje med uradom ZN-a in etiopsko komisijo, ki jo je vzpostavila tamkajšnja vlada, postavlja pod vprašaj nepristranskost ugotovitev. Etiopska vlada je medtem poudarila, da njihovo sodelovanje v preiskavi kaže, da so resni pri naslavljanju kršitev pravic.
Leto dni po začetku spopadov v Etiopiji izredne razmere
Etiopski premier Abiy Ahmed je vojaške sile v Tigraj poslal pred natanko letom dni v odgovor na uporniške napade na oporišče etiopske vojske v regionalni prestolnici Mekele. Konec junija letos je etiopska vlada enostransko razglasila prekinitev ognja, a se spopadi nadaljujejo, v zadnjih dneh so se zaostrili.
Etiopska vlada je v sredo razglasila izredne razmere po vsej državi in prebivalce glavnega mesta pozvala, naj se pripravijo na oborožene spopade. TPLF je namreč zavzel več strateških krajev ob glavni poti do prestolnice. Iz uporniške skupine Oromo, ki se bori na strani TPLF-ja, so sporočili, da bi lahko prestolnico osvojili "v nekaj mesecih, če ne celo tednih". Premier je upornike obtožil, da skušajo Etiopijo spremeniti v Libijo in Sirijo.
Nobelovec Abiy Ahmed: Sovražnike bomo pokopali z našo krvjo
"Sovražnike bomo pokopali z našo krvjo in kostmi ter znova dvignili slavo Etiopije," je danes dejal premier Abiy Ahmed v glavnem vojaškem štabu v prestolnici Adis Abeba, kjer so potekale slovesnosti za smrtne žrtve po enem letu spopadov.
"Jama, ki bo izkopana, bo zelo globoka. A tam bo pokopan sovražnik, ne bo kraj razpada Etiopije," je dejal prejemnik Nobelove nagrade za mir, ki jo je leta 2019 prejel za reševanje dolgoletnega spora in spopadov s sosednjo Eritrejo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje