Vojska zavrača prenos oblasti v roke civilistov več kot dva meseca po odstavitvi predsednika Omarja Al Baširja, ki je na oblast prišel z udarom leta 1989. Foto: Reuters
Vojska zavrača prenos oblasti v roke civilistov več kot dva meseca po odstavitvi predsednika Omarja Al Baširja, ki je na oblast prišel z udarom leta 1989. Foto: Reuters

Do oznanitve je prišlo v času mednarodnih obsodb vojske zaradi nasilnega napada na protestnike v Kartumu, v katerem naj bi bilo ubitih najmanj 30 ljudi.

Med dogovori, ki jih vojska zdaj preklicuje, je triletno prehodno obdobje do civilne vlade, prehodni vojaški svet, ki državo upravlja od aprilske odstavitve dolgoletnega predsednika Omarja Al Baširja, pa se je s pogajalci prodemokratičnega gibanja dogovoril tudi o strukturi nove administracije, poroča BBC. Vojaški svet ni ugodil zahtevi protestnikov, da mora tudi tranzicijski čas voditi civilna uprava, v kateri pa bi imeli vojska in policija svoje predstavnike.

Vodja vojaškega sveta general Abdel Fatah Al Burhan je še dejal, da bodo v devetih mesecih "pod regionalnim in mednarodnim nadzorom" izvedli volitve. Protestniki so zahtevali precej daljše prehodno obdobje do volitev, češ da je treba veliko postoriti, preden se te lahko izvedejo.

Predtem so voditelji protestniškega gibanja dejali, da prekinjajo stike z vojaškim svetom, in pozvali k splošni stavki.

Sorodna novica "Omar Al Bašir je le glava, celoten gnil sistem pa še vedno obstaja"

Več deset mrtvih v napadu na protestnike

Zgodaj v ponedeljek pa so po besedah aktivistov represivni organi vdrli na prizorišče pred vojaškim štabom, kjer so protestniki vztrajali od šestega aprila, slišati je bilo močno streljanje.
Vojaški svet je v izjavi, ki so jo prenašali na televiziji, izrazil svojo "žalost zaradi načina, kako so se dogodki stopnjevali", tarče operacije pa naj bi bili "nepridipravi in majhni kriminalci". Kot je še sporočila vojska, mora zaščititi civiliste.

Aktivisti so sporočili, da je vojska obkolila eno bolnišnico v Kartumu, na drugo pa streljala.

Centralni odbor sudanskih zdravnikov, organizacija, ki je blizu protestnikom, je sporočil, da je bilo ubitih 30 ljudi, tudi osemletni otrok, število žrtev pa naj bi še naraščalo. Na stotine ljudi je bilo ranjenih, so sporočili zdravniki.

Nekateri prebivalci za nasilje krivijo paravojaško enoto, znano kot Hitre podporne sile, ustanovljene kot podpora Baširjevi vladavini, s koreninami v vojni v Darfurju na zahodu države, ki se je začela leta 2003. Ta milica, takrat znana kot džandžavid, je pogosto izvajala pokole, piše BBC.

Sudansko poklicno združenje (SPA), ki vodi proteste po državi, je pozvalo k "splošni državljanski nepokorščini, da bi odstavili izdajalski in ubijalski vojaški svet".

Pozivi k preiskavi dogodkov

Generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres je sudanske oblasti pozval k neodvisni preiskavi in kaznovanju odgovornih za žrtve. K takojšnji preiskavi je pozvala tudi Afriška unija, Velika Britanija in ZDA pa so obsodile napad na protestnike. V torek bo predvidoma potekalo srečanje Varnostnega sveta ZN-a za zaprtimi vrati na zahtevo Velike Britanije in Nemčije.

Sudanska državna tiskovna agencija je medtem sporočila, da je javni tožilec vzpostavil komisijo, ki bo preiskala nasilje.