Alavi je bil iraški premier od konca maja leta 2004 in do aprila leta 2005. Foto: EPA
Alavi je bil iraški premier od konca maja leta 2004 in do aprila leta 2005. Foto: EPA

Glede na prehodne izide parlamentarnih volitev je Alavijeva lista Irakija v 325-članskem parlamentu dobila 91 sedežev, kar je dva sedeža več kot koalicija Pravna država, ki jo vodi Al Maliki. Tretjo mesto je osvojila koalicija šiitskih verskih strank Iraško nacionalno zavezništvo, medtem ko sta glavni kurdski stranki (Kurdska demokratska stranka in Domoljubna unija Kurdistana), združeni v Kurdsko zavezništvo, osvojili 43 poslancev.

Lista Irakija je večino glasov osvojila v pretežno sunitskih severnih in zahodnih pokrajinah, v Bagdadu in večinoma šiitskem južnem delu države pa je prevladala koalicija Pravna država.

Al Maliki: Izidi niso končni
Ker nobeno predvolilno zavezništvo v parlamentu ni dobilo večine, bo potrebno oblikovanje širše vladne koalicije, kar verjetno pomeni dolgotrajna pogajanja, še posebej, če se upošteva napovedi Alavija in Al Malikija, ki sta vsak zagrozila z izpodbijanjem volilnih izidov v primeru zmage drugega.

Alavi je po objavi izidov dejal, da je pri oblikovanju nove vlade pripravljen sodelovati z vsemi stranmi, kar je že zavrnil Al Maliki in napovedal, da izidov ne bo priznal, ker niso končni. Še pred objavo izidov je njegova koalicija pozvala k vnovičnemu ročnemu štetju glasov, a je volilna komisija zavrnila to možnost.

Po zagotovilih posebnega odposlanca ZN-a za Irak Ada Melkerta so bila parlamentarne volitve, ki so potekale 7. marca, verodostojne, saj so zabeležili majhne nepravilnosti, večjih kršitev med volitvami in med preštevanjem glasov pa niso zaznali. Melkert je zato vse strani pozval k spoštovanju izidov volitev.