Sveženj predlogov naj bi tudi zajezil vzpon skrajno desne in protiislamske Svobodnjaške stranke (FPÖ), ki ji je ob begunski krizi podpora strmo narasla.

Kot je poudaril podkancler Reinhold Mitterlehner, sta se stranki dogovorili o programu sodelovanja, ki ga je označil za "obsežnega in dobrega". Avstrijski kancler Christian Kern (SPÖ) je reformni program prvič predstavil ta mesec, da bi v javnosti zmanjšal občutek, da se koalicijski stranki medsebojno onemogočata, namesto da bi sodelovali v dobro države. Danes je Kern z veseljem ponovno predstavil program, katerega cilj je bilo oblikovati skupni delovni načrt za avstrijsko vlado do jeseni 2018, ko so predvidene parlamentarne volitve.

Cilji reformnega vladnega programa, od katerega je odvisna prihodnost vladajoče koalicije, so ustvarjanje novih delovnih mest, gospodarska rast in izobraževanje. Med drugim predvideva 1.500 evrov minimalne plače, odstranitev birokratskih ovir za podjetnike ter davčne olajšave. Program naj bi koaliciji dal nov zagon in znova pridobil volivce, ki so v zadnjih letih zapustili SPÖ in ÖVP.

Velik del reform je povezan z gospodarstvom in delovnimi mesti. Med drugim bodo podjetja deležna t. i. zaposlovalnega bonusa za nova delovna mesta, kar pomeni, da bo država prihodnja tri leta krila 50 odstotkov stroškov, ki jih ima delodajalec za delavca poleg plače. Povišali bodo najdaljši dovoljeni dnevni delavnik z 10 na 12 ur, manjša podjetja pa bodo dobila olajšave ob bolezni delavca.

Za "varovanje osebno občutene varnosti"
Koalicijski partnerki sta se strinjali tudi o reformah integracij in migracij. Med glavnimi nalogami sta si zastavili "ustvarjanje in varovanje osebno občutene varnosti". Med drugim nameravajo uvesti integracijski zakon z obveznimi tečaji in delom v splošno korist.

Med vladnimi načrti je tudi prepoved nošnje nikaba in burke v javnosti, v delu je tudi splošnejša prepoved nošnje verskih simbolov na delovnem mestu. "Verjamemo v odprto družbo, ki temelji tudi na odprti komunikaciji. Nositi na javnih mestih tančice, ki pokrivajo celo telo, je ravno nasprotno od tega, zato bodo prepovedane," so zapisali.

Nameravajo tudi "omiliti" migracije s poostrenim nadzorom svojih meja, hitrejšimi postopki obravnave migrantov, t. i. nagradami za tiste, ki se bodo odločili vrniti v domovino in podaljšanjem pripora za tiste, ki čakajo na izgon iz države, na 18 mesecev. V Avstriji, pretežno katoliški državi z 8,7 milijona prebivalci, živi približno 600.000 muslimanov.

Prednost za avstrijske delavce
Avstrijska vlada se spoprijema z velikim padcem podpore zaradi visokih davkov in birokracije, zaradi katere je država postala manj privlačna za vlaganja. Poleg tega se avstrijska vlada bori proti naraščanju brezposelnosti, ki je trenutno 6-odstotna. Ta mesec je Kern predlagal vrnitev na sistem, ki je dajal krajevnim delavcem prednost pri zaposlovanju v sektorjih, ki zaposlujejo veliko število delavcev iz vzhodne Evrope. Sistem je bil začasno vzpostavljen med letoma 2004 in 2011, potem ko je v EU vstopilo več držav iz vzhodnega bloka, pa tudi Slovenija.

V primeru padca sedanje vlade in predčasnih volitev bi veliko možnost za zmago imeli Svobodnjaki, ki bi jih glede na javnomnenjske ankete trenutno podprlo 30 odstotkov Avstrijcev, njihovega predsedniškega kandidata Norberta Hoferja pa je prejšnji mesec za las ugnal kandidat Zelenih Alexander van der Bellen.