Na današnjih parlamentarnih volitvah bo približno osem milijonov volilnih upravičencev izvolilo 199 poslancev, 106 jih je voljenih neposredno po sistemu največ dobljenih glasov v posameznih okrožjih, še 93 pa po proporcionalnem sistemu, gre za poslance, ki bodo izvoljeni z glasovanjem za stranke na nacionalni ravni in pripadnike manjšin. Zadnje javnomnenjske raziskave kažejo, da bi lahko Fidesz dobil okoli 47 odstotkov glasov, na drugem mestu je skrajno desna stranka Jobbik z 19 in socialisti (MSZP) s 13 odstotki podpore. Sledijo Demokratska koalicija (DK) nekdanjega madžarskega premierja Ferencsa Gyurcsanyja, ki naj bi dobila osem odstotkov glasov podpore, Zeleni (LMP) šest odstotkov, kar je odstotna točka več od petodstotnega praga za vstop v parlament, na kar upa tudi proevropska stranka Momentum pod vodstvom Andrasa Feketeja-Györa, ki stavi predvsem na mlade volivce. Na volitvah leta 2010 je Fidesz prejel 52,73 odstotka glasov, leta 2014 pa 44,87 odstotkov.

Nekatere javnomnenjske raziskave so sicer pokazale, da bi današnja volilna udeležba lahko bila več kot 70-odstotna, kar naj bi bilo znak, da je bila sicer zelo razdrobljena opozicija učinkovita pri mobilizaciji svojih volivcev in da bi lahko Fidesz morebiti izgubil parlamentarno večino. "Volivci bi lahko storili to, kar strankam ne uspe, in sicer da bodo glasovali za kandidata, ki ima najboljše možnost," je pred dnevi za Reuters dejal strateški direktor lokalne skupine strokovnjakov Republikon Institue Csaba Toth. Javnomnenjske raziskave so namreč v zadnjih tednih pokazale, da se vse več volivcev nagiba k temu, da bi volili taktično. Marčevska raziskava, ki so jo naredili drugi strokovnjaki Zavecz Research, je pokazala, da si kar 46 odstotkov madžarskih volivcev želi spremembe v vladi, medtem ko jih 40 odstotkov podpira Orbana. "Sile, ki želijo spremembe v vladi, so pripravljene na sodelovanje," je februarja za spletno stran 24.hu dejal neodvisni analitik Gabor Torok. "Premier je stkal zelo močne vezi s svojimi volivci, toda vmes je popolnoma odtujil volivce, ki si želijo spremembo vlade."

Zanimivi bodo tudi volilni izidi Madžarov iz tujine, ki bi lahko pomenili odločilni jeziček na tehtnici glede večine, ki jo bo Fidesz dobil v parlamentu. Po podatkih madžarske volilne komisije se je za izpolnitev državljanske pravice odločilo 378.622 Madžarov, ki živijo na tujem, velika večina med njimi je Orbanovih podpornikov, poroča Reuters.

Bi sprememba strategije lahko spremenila izid?
Veter v krila Orbanovih nasprotnikov je bila sladka zmaga na februarskih nadomestnih volitvah za župana v sicer tradicionalno Fideszu naklonjenemu Hodmeszovasarhelyu. Neodvisni kandidat Peter Marky-Zay, ki so ga združeno podprle opozicijske stranke, od levih do skrajno desnega Jobbika, je namreč premagal Fideszovega kandidata Zoltana Hegedusa. Opozicijske stranke so zato v zadnjih tednih spodbujale strategijo, da bi v posameznem okraju kandidiral samo en močan opozicijski kandidat.

V kampanji, ki jo je Fidesz vodil pod geslom Najprej, Madžarska, se je Orban predstavljal kot rešitelj madžarske krščanske kulture pred valom muslimanske migracije v Evropo. Begunska problematika je bila osrednja točka njegove kampanje. V enem izmed zadnjih nagovorov potencialnim volivcem v petek je položil na srce, da se na volitvah odloča o večdesetletni prihodnosti Madžarske in znova poudaril zavezo, da bo svoj narod zaščitil pred muslimanskimi priseljenci. "Hočejo nam znova vzeti našo domovino," je dejal na zborovanju v domačem Szekesfehervarju. "V nedeljo bomo znova zmagali, tako kot smo dobili bitke v preteklosti, za katere se je številnim zdelo nemogoče, da bi jih dobili. Zgradili smo ograjo, ubranili južno mejo ..." Ponovil je trditev, da bodo ob morebitni zmagi opozicije na Madžarsko letos premestili 10.000 migrantov iz drugih držav EU-ja. "Stranke, ki služijo tujim interesom, in politiki, ki prejemajo plačilo iz tujine, želijo vladati in Madžarsko spremeniti v državo priseljencev," je dejal.

Orbanovi nasprotniki: To je najnevarnejši voditelj v Evropi
Isti razlogi, zaradi katerih Orbana njegovi volivci podpirajo, so razlogi za ostro nasprotovanje njegovih nasprotnikov doma, predvsem pa v tujini. Zaradi njegove ostre politike ga opisujejo kot najnevarnejšega voditelja v Evropi. Odkar je na oblasti, se je Orbanova vlada lahko pohvalila z dobrimi gospodarskimi kazalniki, toda na drugi strani je spremenila ustavo, preoblikovala pravosodni sistem, spremenila volilno zakonodajo, zaostrila nadzor nad mediji in na ključna mesta v predtem številnih neodvisnih institucijah postavila svoje ljudi, zaradi česar so se je prijeli pridevniki, kot je avtoritarna. Kot dodaja Guardian, je edina stvar, glede katere se strinjajo Orbanovi podporniki in nasprotniki, ta, da je Orban vedno pripravljen na spopad.

Očitki o korupciji
Fidesz se je letos znašel na tnalu različnih institucij: evropski protikorupcijski organ Olaf je zaradi suma zlorabe evropskih sredstev pod drobnogled vzel podjetje Orbanovega zeta Istvana Tiborcza, madžarski mediji, ki so v rokah nekoč velikega Orbanovega podpornika, zdaj pa sovražnika, milijarderja Lajosa Simicska, pa so objavili vrsto afer, v katere naj bi bila vpletena vladajoča stranka, med njimi je tudi pred nekaj dnevi razkrita afera, da naj bi Orbanova vlada v preteklih letih iz skladov Evropske unije prejela od tri do štiri milijarde evrov, ki so jih nato prenesli na arabske in azijske bančne račune. Ali bo to vplivalo na izid današnjih volitev, bo jasno kmalu, večina poznavalcev pa je pred volitvami menila, da to ne bo zadostovalo za Orbanov poraz.

Volitve na Madžarskem pozorno spremljajo tudi v Bruslju in drugih evropskih državah. Nova Orbanova zmaga bo namreč imela posledice za širšo Evropo, poroča Reutersova dopisnica iz Budimpešte. Pri tem poudarja predvsem okrepitev nacionalistične demagogije v drugih državah osrednje Evrope in izpostavlja možnost nadaljnje poglobitve delitve med Vzhodom in Zahodom v EU-ju, pri čemer močan dvojec v nasprotovanju Bruslju tvorita Madžarska in Poljska.

Pri 35 letih je bil eden najmlajših evropskih premierjev
Orban, ki bo konec maja dopolnil 55 let, je politično kariero začel v podmladku madžarskih komunistov. Leta 1990 se mu je uspelo prebiti v prvi demokratično izvoljeni madžarski parlament. Takrat je Fidesz, mladinsko gibanje, ki je nasprotovalo komunističnemu redu in ki ga je leta 1988 pomagal ustanoviti, prejel nekaj manj kot deset odstotkov glasov. Leta 1998 je pri 35 letih prvič postal premier in bil takrat eden najmlajših evropskih voditeljev. Na volitvah 2002 in 2006 so zmagali socialisti, in vse je kazalo, da se bo Orban poslovil od vodenja Fidesza. Kot poroča STA, mu je takrat politično rešilno bilko priskrbel tedanji premier Ferenc Gyurcsany, ko je septembra 2006 prišlo na dan, da je zavajal javnost o dejanskem stanju gospodarstva. Gyurcsany je odstopil, vlado pa je pozneje prevzel Gordon Bajnai, ki mu je gospodarstvo s strogimi varčevalnimi ukrepi uspelo stabilizirati. A madžarski volivci so bili nezadovoljni z odzivom oblasti na gospodarsko krizo in na volitvah 2010 so znova podprli Orbana, Fidesz pa je prejel 52 odstotkov glasov.

Drugi mandat v znamenju nestrpne retorike proti priseljencem
Njegova vlada je postala ena najmočnejših v dveh desetletjih madžarske demokracije, med letoma 2010 in 2014 se je lahko pohvalila z gospodarskimi uspehi, a poskrbela za veliko zaskrbljenost številnih z avtoritarnimi prijemi in spremembami zakonodaje, zaradi česar so Orbanu njegovi nasprotniki nadeli vzdevek Viktator.

Pred štirimi leti je Fidesz spet zmagal, a z manjšo podporo, prejel je 44,87 odstotka glasov. Drugi mandat je naprej potekal v znamenju slabitve stranke zaradi notranjega razkola (razhod s Simicsko) in obtožb o korupciji, plošča pa se je obrnila ob izbruhu migrantske krize v Evropi. To je najbolj zaznamovalo ostro Orbanovo nasprotovanje priseljencem, kar se je pokazalo v ostri migrantski zakonodaji, nasprotovanju kvotam EU-ja glede sprejema priseljencev in postavitvi 175 kilometrov dolge in štiri metre visoke ograje na meji s Srbijo, da bi preprečili prehod priseljencev čez madžarsko ozemlje proti Zahodu. Orban je tudi odkrit nasprotnik na Madžarskem rojenega milijarderja in filantropa Georga Sorosa, očita mu podporo odprtim mejam in do priseljencev prijazno politiko. Visoki komisar ZN-ja za človekove pravice Zeid Raad Al Husein je Orbana zaradi njegovih protimigrantskih stališč označil za rasista in ksenofoba. A kot kažejo napovedi, to na podporo večine madžarskih volivcev ne bo vplivalo.