Vse od vojaškega udara v državi potekajo protesti, na katerih ljudje pozivajo h končanju vladavine vojske in izpustitvi izvoljenih voditeljev na čelu z Aung San Su Či, ki so jih ob udaru priprli. Foto: EPA
Vse od vojaškega udara v državi potekajo protesti, na katerih ljudje pozivajo h končanju vladavine vojske in izpustitvi izvoljenih voditeljev na čelu z Aung San Su Či, ki so jih ob udaru priprli. Foto: EPA

Hunta je dala jangonskemu regionalnemu poveljniku administrativna in pravna pooblastila vojnega stanja, da v dveh mestnih okrožjih "učinkoviteje zagotavlja varnost ter ohranja vladavino prava in mir", je poročala državna televizija. Gre za območja, kjer so kitajske tovarne, ki so jih protestniki s sežiganjem poškodovali. Napadli so tudi kitajski hotel, zato je Kitajska Mjanmar pozvala, naj območje zavaruje. Kitajsko veleposlaništvo v Mjanmaru je na svoji Facebookovi strani zapisalo, da so poškodovali tudi več delavcev v tovarnah.

V teh delih mesta je znova izbruhnilo nasilje med oboroženimi policisti in vojaki na eni strani ter protestniki, ki so v rokah nosili palice in nože, na drugi. Med protestniki se širi mnenje, da hunto podpira Kitajska, poroča britanski BBC.

Nasilje in nove smrtne žrtve

V okrožju Hlaing Tharjar je bilo po navedbah ene od zdravnic ubitih 15 protestnikov, njeno pomoč pa jih je potrebovalo še okoli 50. Pričakuje, da bi se lahko število smrtnih žrtev še povečalo.

Mjanmarska spletna stran Now trdi, da je bilo v zadnjem dnevu v državi ubitih 14 protestnikov, a drugi viri trdijo, da jih je bilo ubitih več. Foto: EPA
Mjanmarska spletna stran Now trdi, da je bilo v zadnjem dnevu v državi ubitih 14 protestnikov, a drugi viri trdijo, da jih je bilo ubitih več. Foto: EPA

"Trije ljudje so umrli pred mano, ko sem jih zdravila. Še dva pošljem v bolnišnico. To je vse, kar lahko v tem trenutku rečem," je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal eden od zdravnikov.

Pri večernih poročilih so krajevne televizije poročale, da je bil še en človek ubit v okrožju Tamve. Policija je streljala, da bi razgnala protestnike, ki so poskušali zažgati policijsko postajo.

O podobnih razmerah poročajo tudi iz drugih delov države. Enega človeka je ubil strel v mestu Hpakant, ženska je bila ubita v Mandalaju. Eden od predstavnikov policije je na družbenih omrežjih zapisal, da namerava policija nad protestniki uporabiti "težko orožje", poroča BBC.

Državna policija navaja, da je bil na protestih v zadnjem dnevu ubit policist, tri policiste pa so protestniki, ki so metali kamenje in uporabljali katapulte, ranili.

Do zdaj je bilo od začetka protestnih shodov proti vojaškemu udaru v Mjanmaru ubitih več kot 80 ljudi.

Prva smrtna žrtev protestov proti vojaški hunti v Mjanmaru je bila 20-letnica, ki je umrla 19. februarja. Foto: EPA
Prva smrtna žrtev protestov proti vojaški hunti v Mjanmaru je bila 20-letnica, ki je umrla 19. februarja. Foto: EPA

Vzporedna vlada

V soboto je vodja vzporedne civilne vlade Mahn Vin Kaing Than ljudi pozval, naj nadaljujejo dejavnosti za padec vojaških oblasti, ki jih je imenoval "revolucija".

ZDA so proti vodjem vojaške hunte v Mjanmaru napovedale sankcije. Foto: EPA
ZDA so proti vodjem vojaške hunte v Mjanmaru napovedale sankcije. Foto: EPA

"To je najtemnejši trenutek za narod (...) to je čas, da naši državljani preizkusijo svojo upornost," je zapisal na Facebooku in dodal: "Čeprav se v preteklosti nismo strinjali, je zdaj čas, da si sežemo v roke in dokončno uničimo diktaturo."

Mahn Vin Kaing Tan in drugi politiki vladajoče stranke NLD so se 1. februarja ob vojaškem udaru uspeli izogniti aretaciji. Skrili so se in vzpostavili vzporedno vlado.

Prizadevajo si, da bi jo mednarodna skupnost priznala kot legitimno vlado Mjanmara. Stranka NLD je sicer na lanskih volitvah zmagala, vendar predstavniki vojske trdijo, da so bile volitve goljufive.

Mjanmar samostojen od leta 1948

Mjanmar se je od Združenega kraljestva osamosvojil leta 1948, večino svoje zgodovine pa je bil pod vojaško oblastjo. Leta 2015 so izvedli volitve in zatem oblikovali vlado, ki jo je vodila dolgoletna opozicijska voditeljica Aung San Su Či.

Leta 2017 se je Mjanmarska policija na napade predstavnikov Rohingov odzvala tako, da je več kot pol milijona ljudi, ki pripadajo muslimanski veri, pregnala čez mejo z Bangladešem. Organizacija združenih narodov (ZN) je dogodek pozneje označila kot "šolski primer etničnega čiščenja".