Policija je znova posredovala proti protestnikom, in sicer z vodnimi topovi modre barve, ki so v bližini vlade metali opeke in molotovke. Foto: Reuters

Londonska borza je namreč zavrnila ponudbo hongkonške, da bi jo kupila za dobrih 37 milijard dolarjev, je za Radio Slovenija poročal dopisnik Uroš Lipušček: "S to potezo so poskušali zaustaviti upadanje finančne moči Hongkonga. Analitiki opozarjajo, da je edina možnost Hongkonga, da zaustavi upadanje svoje gospodarske moči, tesnejše sodelovanje s celinsko Kitajsko. Na to je včeraj opozorila tudi kitajska osrednja politična komisija, ki je v posebnem sporočilu poudarila, da je velika iluzija, da bi Zahod, ki se sam ukvarja z velikimi težavami, lahko rešil krizo v Hongkongu."

Zaradi prenatrpanosti Hongkonga domovi kar v vodovodnih ceveh

Lipušček ob tem izpostavlja, da je gospodarski položaj Hongkonga zaradi tri mesece trajajočih nemirov vse slabši, saj je prodaja na drobno zaradi upada turistov padla za 50 odstotkov, cene stanovanj so v zadnjih petih letih poskočile za več kot 300 odstotkov, mladi pa vse težje najdejo zaposlitev. Razlike v socialnem položaju ljudi so med največjimi, če ne največje na svetu.

Nevarnost državljanske vojne

Petkovi nemiri so bili sicer manj srditi od tistih prejšnje dni, a prvič se je zgodilo, da so se spopadli protivladni in provladni protestniki, zaradi česar nekateri opozarjajo na nevarnost državljanske vojne.

Protestniki so pozvali k shodom in splošni stavki, ki naj bi se začela oktobra, ko bo Ljudska republika Kitajska praznovala 70. obletnico. Foto: Reuters

Policija je protestnike ločevala in jih nekaj tudi aretirala. Prav tako je preprečila shod, načrtovan v četrti Tin Šuj Vaj, kjer so namestili zapore za upočasnjevanje prometa in v četrti razporedili več sto policistov. Eden izmed protestnikov je povedal, da se številni bojijo protestirati, saj shodi niso dovoljeni.

Protestniki pozivajo London k pritisku

Na nedeljskih protestih so demonstranti v bližini vlade metali opeke in molotovke, zaradi česar je posredovala policija z vodnimi topovi. Več sto protestnikov je pred britanskim konzulatom zahtevalo, naj Združeno kraljestvo pritisne na Kitajsko, da bo Hongkong obdržal svoboščine, ki so mu bile zagotovljene leta 1997, ko je prešel pod upravo Pekinga.

Na ulicah Hongkonga pa so nekateri protivladni protestniki prepevali celo britansko himno Bog, obvaruj kraljico in izobesili podobo britanskega premierja Winstona Churchilla.

VIDEO: Pesem Slava Hongkongu, ki je postala himna protivladnih protestnikov, nekateri pa jo označujejo tudi za neformalno himno Hongkonga. Protestniki so jo začeli peti večinoma v nakupovalnih središčih. Na tekmi za svetovni pokal pa je moštvo Hongkonga pred tekmo z Iranom izžvižgalo kitajsko himno Marš prostovoljcev.

Več posnetkov, objavljenih na spletu, pa kaže skupino moških, oblečenih v modre majice z napisi Ljubim hongkonško policijo, v četrti Fortress Hill, ki s kitajskimi zastavami na drogih, udarci in brcami napadajo večinoma mlajše ljudi.

Spopad v nakupovalnem središču

Spopadi med vladnimi podporniki in protivladnimi protestniki so izbruhnili tudi v nakupovalnem središču Amoy Plaza, kjer se je sprva zbralo okoli 200 ljudi, ki so mahali s kitajskimi zastavami in peli kitajsko himno, nato pa so tja prispeli še protivladni protestniki. Posredovala je policija in jih ločila ter aretirala nekatere protivladne protestnike.

V zadnjih nekaj dneh so protestniki začeli peti pesem Slava Hongkongu, ki je postala nekakšna himna upora. Vladni podporniki na drugi strani pojejo kitajsko himno.

Pozivi k neodvisnosti

Hongkong se je pod okrilje Kitajske iz rok Združenega kraljestva vrnil leta 1997, njegova ureditev pa poteka po načelu "ena država, dva sistema". Hongkong bi moral vse do leta 2047 uživati posebne pravice, o čemer pa številni prebivalci dvomijo.

Protesti v Hongkongu so se začeli zaradi spornega osnutka zakona, ki predvideva izročanje domnevnih storilcev kaznivih dejanj Kitajski. Voditeljica Hongkonga Carrie Lam je osnutek sicer dokončno umaknila, a protestniki nadaljujejo proteste, saj zahtevajo neodvisno preiskavo policijskega nasilja in svobodne volitve, vedno več pa je pozivov k neodvisnosti.