Ena od zahtev protestnikov je tudi oblikovanje neodvisne komisije o preiskavi policijskega nasilja, ki se je izvajalo nad protestniki. Foto: Reuters
Ena od zahtev protestnikov je tudi oblikovanje neodvisne komisije o preiskavi policijskega nasilja, ki se je izvajalo nad protestniki. Foto: Reuters

Voditeljica Hongkonga Carrie Lam je o odločitvi sprva obvestila provladne poslance na zaprtem srečanju, podala pa je tudi javno izjavo.

Nasilje škoduje temeljem naše družbe
"Trajajoče nasilje škoduje temeljem naše družbe, predvsem vladavini prava,"
je dejala Lamova v današnjem nagovoru. Obljubila je, da bo z ukrepi skušala pomiriti javnost, med drugim bo poleg umika spornega zakona podprla tudi preiskavo ravnanja policije med protesti. Preiskavo bi vodil že obstoječi svet, ki obravnava pritožbe zaradi policije, pridružili pa bi se mu še tuji strokovnjaki in dva vladna predstavnika.

Hongkong: Lamova bo umaknila sporni zakon

Hongkonška voditeljica je že pred tem zamrznila sporni osnutek zakona, ki je bil povod za protivladne proteste. Z umikom osnutka zakona bo Lamova izpolnila glavno zahtevo protestnikov, ki so na ulici že tri mesece.

Protestniki z novimi zahtevami

Kljub napovedi Lamove pa bodo aktivisti še naprej protestirali. Po mnenju ene izmed vodilnih aktivistk Bonnie Leung samo umik zakona ne bo zadovoljil protestnikov, katerih število zahtev je v preteklih mesecih precej naraslo.

Med drugim zahtevajo odstop Lamove, oblikovanje neodvisne komisije o preiskavi policijskega nasilja in umik vseh obtožnic zaradi protestiranja. Številni protestniki pozivajo tudi k političnim reformam.

Spopadi s policijo

Protesti v Hongkongu so se začeli junija zaradi nasprotovanja osnutku zakona, ki ga je predložila Lamova in ki bi omogočil izročanje osumljencev Kitajski. Zakonski predlog so pozneje zamrznili, a demonstracije so se samo še razgrele in se večkrat sprevrgle tudi v nasilje oziroma v spopade med protestniki in policijo.

Najhuje je bilo konec prejšnjega tedna, ko so protestniki na policijo metali opeke in molotovke, ta pa je odgovorila s solzivcem, vodnimi topovi in pretepanjem z gumijevkami. Policija je od začetka demonstracij aretirala več kot 1.100 ljudi.

Demonstracije predstavljajo največji izziv predvsem za Kitajsko, saj se je Hongkong leta 1997 iz rok Združenega kraljestva znova vrnil pod njeno okrilje. Kot območje s posebno upravo bi moral Hongkong še vse do leta 2.047 uživati posebne pravice, o čemer pa številni tamkajšnji prebivalci dvomijo.