Kitajska je največji trgovinski partner Savdske Arabije, medsebojno trgovanje pa je po Salmanovih navedbah lani naraslo za 33 odstotkov.

Državi sta se med obiskom savdskega prestolonaslednika dogovorili za sodelovanje v kitajskem projektu nove svilne poti En pas, ena pot, kot tudi za sodelovanje v savdski viziji 2030 za reforme gospodarstva puščavske kraljevine, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Savdska Arabija je novembra lani prehitela Rusijo in postala največji dobavitelj nafte za Kitajsko, ki je novembra uvozila 1,6 milijona sodov savdske nafte na dan. Med Salmanovim obiskom je savdski naftni gigant v državni lasti Saudi Aramco napovedal nadaljnjo krepitev naftnega sodelovanja in oznanil za deset milijard evrov naložb za razvoj rafinerije na severozahodu Kitajske.

Tudi sicer Salman in kitajski predsednik Ši Džinping nista skoparila s pohvalami. "Odnosi Savdske Arabije s Kitajsko segajo daleč nazaj v preteklost. V tem dolgem obdobju nismo nikoli imeli nobenih težav," je dejal Salman. Ši je na drugi strani dejal, da je Kitajska dober prijatelj in partner Savdske Arabije, kitajski zunanji minister Vang Ji pa je napovedal, da velja za razvoj Kitajske izkoristiti savdski potencial, poroča Deutsche Welle.

Voditelja sta spregovorila tudi o varnosti. Ši je poudaril, da bosta državi okrepili sodelovanje v boju proti terorizmu na Bližnjem vzhodu. Izrazil je zanimanje za deljenje savdskih izkušenj pri procesu deradikalizacije.

Salman je dejal, da Savdska Arabija "nasprotuje vpletanju zunanjih sil v notranje zadeve Kitajske", in poudaril, da podpira varnostne ukrepe Pekinga.

Riad ne nasprotuje kitajskim taboriščem za Ujgure

Savdska Arabija je tako posredno izrazila podporo ravnanju Kitajske z muslimansko manjšino Ujgurov v avtonomni pokrajini Sinkjang. Kitajske oblasti so po poročilih Združenih narodov v internacijska taborišča zaprle najmanj milijon Ujgurov ‒ torej desetino ujgurskega prebivalstva na Kitajskem glede na popis z leta 2010.

Kitajska je obstoj taborišč dolgo zanikala, preden jih je oktobra lani s sprejetjem nove zakonodaje legalizirala in omogočila, da lahko domnevne skrajneže brez sodnega postopka aretirajo in namestijo v taborišča, ki jih lokalne oblasti v Sinkjangu označujejo za "poklicnoizobraževalne centre". Uradni Peking trdi, da je stroga politika do Ujgurov namenjena boju proti verskemu ekstremizmu in terorizmu.