Foto: Reuters
Foto: Reuters

Jun Wei Yeo je na ameriškem sodišču priznal, da je med letoma 2015 in 2019 v ZDA deloval kot nezakoniti agent kitajske vlade in zbiral informacije ter jih predajal kitajskim obveščevalcem.

Kot dodaja BBC, se je na sodišču znašel zaradi obtožb o izrabljanju domnevnega političnega svetovanja za zbiranje pomembnih tajnih informacij. Na zaslišanju je priznal, da je namenoma navezal stike z Američani, ki so imeli dostop do pomembnih podatkov, in jih prepričal, da so pisali poročila za lažne stranke. Glede na podatke sodišča so ga kitajski obveščevalci rekrutirali leta 2015, potem ko so bili v Pekingu zadovoljni z njegovo predstavitvijo. Takrat je bil še doktorski študent na ugledni singapurski univerzi. Aretirali so ga ob ponovnem prihodu v ZDA leta 2019.

Poleg tega so v Washingtonu sporočili, da so prijeli tudi neko kitajsko raziskovalko, ki jo obtožujejo, da je prikrivala povezave s kitajsko vojsko.

ZDA in Kitajska vzajemno zaprli konzulata

Zaprtje konzulatov v Houstonu in Čengduju

Odnosi med državama so vse bolj zaostreni. ZDA so pred kratkim ukazale zaprtje kitajskega konzulata v Houstonu, domnevno zaradi kraje ameriške intelektualne lastnine, Peking pa jim je v petek vrnil z enako mero in ukazal zaprtje ameriškega konzulata v Čengduju. Osebje ima tri dni časa, da zapusti prostore. Kitajsko zunanje ministrstvo je ob tem sporočilo, da gre "za legitimen in nujen odgovor na nerazumna dejanja ZDA". "Trenutni odnosi med ZDA in Kitajsko nam niso všeč, za vse skupaj pa nosijo odgovornost izključno ZDA," so dodali.

ZDA med drugim Kitajski pripisujejo odgovornost za pandemijo covida-19. Zaradi zakona o nacionalni varnosti v Hongkongu so Američani proti Pekingu uvedli sankcije, spori se pojavljajo tudi zaradi trgovinskih odnosov in tehnoloških vprašanj. Ameriški državni sekretar Mike Pompeo je v četrtek izjavil, da morajo ZDA in njeni zavezniki "uporabiti odločnejše in inovativnejše načine, s katerimi bi pritisnili na kitajsko komunistično stranko, da spremeni svoje delovanje". To nalogo je označil kar za "misijo današnjega časa".