Poznavalci politike v BiH ne verjamejo, da bodo nedeljske volitve spremenila razmerja med strankami, kjer še naprej v vodilni vlogi ostajajo nacionalistične stranke treh narodov. Foto: Reuters
Poznavalci politike v BiH ne verjamejo, da bodo nedeljske volitve spremenila razmerja med strankami, kjer še naprej v vodilni vlogi ostajajo nacionalistične stranke treh narodov. Foto: Reuters
BiH volitve
Napoved volilnega izida nedeljskih volitev v Bosni in Hercegovini (za večjo prikaz kliknite na sliko). Foto: MMC RTV SLO
Milorad Dodik
Med volilno kampanjo je največ prahu znova dvignil premier Republike Srbske Milorad Dodik, ki je napovedal razglasitev neodvisnosti. Posledica: kljub temu, da njegova stranka zaostaja za SDP-jem, je veliki favorit za izvolitev na položaj predsednika Republike Srbske. Foto: EPA
Haris Silajdžić
Haris Silajdžić naj bi ohranil mesto bošnjaškega predstavnika v tričlanskem predsedstvu Bosne in Hercegovine, medtem ko bo njegova stranka zaostaja za SDA-jem. Foto: EPA
Volilna kampanja v BiH-u

Čeprav 4-milijonska nacionalno razcepljena država ob uradni polmilijonski brezposelnosti spremembe nujno potrebuje, jih bo nedelja le težko prinesla. Ob nezaceljenih vojnih ranah nacionalna retorika še naprej prinaša najboljše volilne odstotke. Medtem je Bosna in Hercegovina pri približevanju Evropski uniji zaostala za vsemi državami Jugovzhodne Evrope.

Nova bošnjaška stranka
V državi se niso pojavile nove pomembnejše stranke, ki bi lahko bistveno vplivale na spremembe v političnem okolju, ki 15 let po Daytonu še vedno ostaja razdeljeno na podlagi etnične pripadnosti. Potem ko je na lokalnih volitvah leta 2008 prvič nastopila Naša stranka (NS), se je nedavno oblikovala le še nova Zveza za boljšo prihodnost BiH (SBB BiH) medijskega tajkuna Fahrudina Radončića, ki naj bi po navedbah inštituta Ifimes pomenila srednjo pot med Stranko za BiH (SBiH) Harisa Silajdžića in Stranko demokratske akcije (SDA) Sulejmana Tihića.

Srbskim socialdemokratom največ glasov
Precej razdrobljena politična ponudba pri Bošnjakih ponuja možnost vodilnima srbskima strankama, da odneseta relativno zmago. Anketa Ameriškega nacionalnega demokratskega inštituta iz sredine septembra kaže, da Socialdemokratska stranka BiH (SDP BiH) Zlatka Lagumdžije in Stranka neodvisnih socialdemokratov (SNSD) premierja Republike srbske Milorada Dodika uživata največjo podporo volivcev (20 oz. 15 odstotkov). Sledita ji najmočnejša bošnjaška Stranka demokratske akcije (SDA) (12 odstotkov) in hrvaška stranka HDZ BiH (5 odstotkov).

Kako se bo volilo?
V nedeljo bo 3,12 milijona volilnih upravičencev za štiriletni mandat volilo poslance spodnjih domov parlamentov BiH-u in obeh entitet ter tričlansko predsedstvo BiH-a. Od skupaj 42 poslancev spodnjega doma parlamenta BiH-a dve tretjini poslancev izvolijo v Federaciji BiH-a, tretjino pa v Republiki srbski.
V Federaciji BiH-a, ki ozemeljsko obsega 51 odstotkov države, bodo poleg tega volili 98 poslancev spodnjega doma parlamenta te entitete in deset kantonalnih skupščin. V manjši od entitet, Republiki srbski, pa bodo ob 83-članskem parlamentu volili tudi predsednika in dva podpredsednika entitete.
Gre za druge volitve po vojni, ki jih organizirajo same oblasti BiH-a. Volilni upravičenci bodo lahko izbirali med 8.730 kandidati 39 strank in 11 koalicij, nastopilo bo tudi 11 neodvisnih kandidatov. Potek volitev bodo ob domačih med drugim nadzirali tudi opazovalci Ovseja in Sveta Evrope. Volišča bodo odprta od 7. do 19. ure.

Brez sprememb v predsedstvu?
Miloradu Dodiku
se kljub vztrajanju pri napovedih o možnosti "odcepitve" Republike srbske, ki jo mednarodna skupnost obsoja, med 19 kandidati obeta izvolitev za predsednika Republike srbske. Tudi na volitvah članov predsedstva BiH-a bi večina vprašanih med 20 kandidati glasovala za sedanje tri člane. Tako se znova obeta izvolitev hrvaškega člana Željka Komšića (SDP BiH), bošnjaškega Harisa Silajdžića in srbskega Nebojše Radmanovića (SNSD).

Letošnje volitve bodo sicer prve, na katerih bo lahko volila generacija, rojena ob začetku vojne v BiH-u aprila leta 1992, zato je tudi visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH-u Valentin Inzko v pozivih prebivalcem k udeležbi na volitvah predvsem nagovarjal mlade. A vprašljivo je, če bi tudi njihova množičnejša udeležba prinesla kake novosti, saj izbirajo med "starimi kandidati".

Brez reform in sprememb ustave iz Daytona
Zaradi nesoglasij med konstitutivnimi narodi v državi niso bile uvedene številne reforme, nujne za pospešitev približevanja EU-ju. Tako zaradi sporov med Bošnjaki, Hrvati in Srbi ni bil sprejet zakon o izvedbi prvega popisa prebivalstva po letu 1991 niti zakon o državni lastnini. BiH ni izpolnil niti zahteve Evropskega sodišča za človekove pravice, naj sprejme ustavni zakon, ki bi na tokratnih volitvah omogočil kandidiranje predstavnikom vseh narodov, ne le treh konstitutivnih.

Kljub drugačnim pričakovanjem se tudi pri reformi ustave iz leta 1995 niso premaknili niti za ped, čeprav so spremembe nujne za zagotovitev bolj funkcionalnih in učinkovitih struktur oblasti v državi, ki bi omogočile približevanje EU-ju.

Velik zaostanek na poti v Evropsko unijo
Zaradi neizpolnjenih pogojev še ni ukinjen urad visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH-u, čeprav so ukinitev napovedovali že leta 2007. Inzko je tako pred dnevi dejal, da ukinitev urada ni več "nujen pogoj" za vložitev kandidature BiH-a za članstvo v EU-ju, ter napovedal, da bo BiH, ki na poti v EU resno zaostaja za drugimi državami z območja nekdanje Jugoslavije, v povezavo lahko vstopil šele leta 2020, in ne 2014, kot so mislili nekateri.

Volilna kampanja v BiH-u