Objekt Natanc v iranski puščavi. Foto: Reuters
Objekt Natanc v iranski puščavi. Foto: Reuters

Dopoldne je sicer Organizacija za iransko atomsko energijo (AEOI) sprva sporočila, da je nesrečo povzročila težava z električnim omrežjem. Pri tem naj ne bi bilo žrtev ali radioaktivnih izpustov. Nesreča se je v podzemnem jedrskem objektu Natanc sicer zgodila le dan po tem, ko so zagnali nove centrifuge za bogatenje urana.

Vodja iranskega jedrskega programa je nato nesrečo pripisal "jedrskemu terorizmu". "Iran obsoja to zaničevalno potezo in hkrati poudarja, da se mora mednarodna skupnost in Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) spoprijeti s tem jedrskim terorizmom. Iran si pridržuje pravico do ukrepanja proti storilcem," je dejal Ali Akbar Salehi, obtožb pa ni podrobneje pojasnil.

IAEA je za Reuters sporočil, da spremljajo poročila o dogajanju, navedb pa ne morejo komentirati.

Izraelski mediji o izraelskem kibernetskem napadu

Izrael se na dogajanje še ni odzval. Vendar izraelski mediji poročajo, da bi nesreča lahko bila posledica kibernetskega napada izraelske obveščevalne službe Mosad.

Izraelski javni radio Kan navaja obveščevalne vire, katerih nacionalnosti niso razkrili, da je kibernetski napad izvedel Mosadov agent. Tudi časopis Haaretz in spletna stran Ynet poročata, da bi nesreča lahko bila posledica izraelskega kibernetskega napada.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je na dogodku z izraelsko vojsko in voditelji obveščevalne službe dejal, da je "boj proti iranski nuklearizaciji zelo velika naloga", vojaški poveljnik Aviv Kohavi pa je dejal, da "izraelske operacije na Bližnjem vzhodu niso skrite pred očmi sovražnikov", poroča Guardian.

Natanc najmanj dvakrat tarča napadov

Foto: EPA
Foto: EPA

Podzemna jedrska elektrarna Natanc je najpomembnejši objekt v državi za bogatenje urana in zato pod nadzorom Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA).

Julija lani je v tem objektu odjeknila eksplozija za kar so oblasti okrivile "sabotažo teroristov", a rezultatov preiskave niso nikoli javno objavili.

Izraelski mediji spominjajo tudi na kibernetski virus Stuxnet, s katerim naj bi leta 2010 uničili več centrifug v Natancu. Virus naj bi razvila Izrael in ZDA, poroča BBC.

Tudi številni drugi dogodki na Bližnjem vzhodu se povezujejo z rivalstvom Irana in Izraela, v zadnjem času denimo več napadov na ladje, atentat vodje iranskega jedrskega programa, izraelski letalski napadi na proiranske milice v Siriji ter celo nedavno razlitje nafte pred obalo Izraela, poroča Guardian.

V Natancu 164 novih centrifug za bogatenje urana

V objektu Natanc so sicer v soboto zagnali napredne centrifuge za bogatenje urana, kar je v nasprotju z dogovorom z mednarodno skupnostjo o iranskem jedrskem programu iz leta 2015. Predsednik Hasan Rohani je na slovesnosti, ki jo je predvajala državna televizija, uradno predal namenu 164 centrifug IR-6 in 30 naprav IR-5 v jedrskem obratu Natanc.

Iran zagnal naprednejše centrifuge za bogatenje urana

Centrifuge IR-6 in IR-5 omogočajo hitrejše in količinsko večje bogatenje urana kot centrifuge iz prve generacije, ki jih je mednarodni sporazum iz leta 2015 Iranu edine dovoljeval.

Rohani je na slovesnosti, ki je sovpadala z iranskim državnim dnevom jedrske tehnologije, poudaril, da ima iranski jedrski program izključno "miroljubne" namene.

Izražen optimizem glede pogajanj

Ta korak Teherana se je zgodil dan po koncu prvega kroga pogajanj o reševanju iranskega jedrskega spora na Dunaju.

Cilj diplomatskih prizadevanj je vrnitev ZDA k iranskemu jedrskemu sporazumu, odprava sankcij proti Iranu in doseči to, da Teheran upošteva zahtevane omejitve glede jedrske energije. Udeleženci pogajanj so izrazili previden optimizem glede za zdaj doseženega napredka, pogovore pa naj bi nadaljevali prihodnji teden.

Prejšnji ameriški predsednik Donald Trump je odločno nasprotoval dogovoru z Iranom, ki ga je pomagal izpogajati njegov predhodnik Barack Obama, in se je zato pred slabimi tremi leti odločil za izstop iz njega ter uvedbo novih sankcij proti Teheranu.

S tem je v bistvu prekršil mednarodni sporazum, ki so ga po večletnih pogajanjih z Iranom leta 2015 sklenili ZDA, Rusija, Nemčija, Francija, Združeno kraljestvo in Kitajska. Sporazum je namreč v zameno za strog nadzor in omejitev iranskega jedrskega programa predvidel preklic mednarodnih sankcij zoper Iran.

Srečanje obrambnih ministrov ZDA in Izraela v Tel Avivu

V Tel Aviv je v nedeljo medtem prispel ameriški obrambni minister Lloyd Austin, ki naj bi izraelskim uradnikom pojasnil stališče ZDA do iranskega jedrskega sporazuma. Izraelski obrambni minister Beni Ganc je po srečanju sporočil, da bodo "tesno sodelovali z ameriškimi zavezniki, da bodo zagotovili, da bo kakršen koli nov sporazum z Iranom zaščitil vitalne interese sveta in ZDA ter prepričeval oboroževalno tekmo v regiji ter zaščitil Izrael".

Nesreča v iranskem jedrskem objektu