Na prvem srečanju z novim mehiškim predsednikom Felipejem Calderonom, ki je eden najtesnejših ameriških zaveznikov v regiji, je Bush obljubil, da bo skušal vplivati na kongres, da bi spremenil zakonodajo in bo vpeljal program zaposlovanja gostujočih delavcev.

Calderon je dejal, da več tisoč kilometrov dolga ograja, ki jo ZDA gradijo ob meji z Mehiko, ne more ustaviti migracij in gradnji tega zidu odločno nasprotuje. V Mehiki, od koder v ZDA pride več kot 12 milijonov nezakonitih imigrantov letno, so prepričani, da bo gradnja ograje le še povečala število nezakonitih migracij.

Ključnega pomena krepitev vezi
Mehika je z gospodarskega stališča najpomembnejša partnerka ZDA v Latinski Ameriki, ki pa jo je Bush, odkar se je začela ofenziva ameriške vojske v Iraku, zanemaril. Tako je namen njegovega obiska predvsem spodbuditev odnosov z Mehiko, poleg imigracij pa sta predsednika napovedala tudi skupen boj proti tihotapljenju mamil.

Busha pričakali protestniki
Mehika je zadnja postaja na Bushevi turneji po Latinski Ameriki, v okviru katere je obiskal še Brazilijo, Urugvaj, Kolumbijo in Gvatemalo. Na prav vsaki postaji turneje so ga pričakali protestniki, ki so na zelo jasen način izražali svoje nasprotovanje in nestrinjanje s politiko ameriškega predsednika.

Reveži navdušeno sprejeli Chaveza
Na rivalski turneji po Latinski Ameriki je še zmeraj tudi velik Bushev nasprotnik, venezuelski predsednik Hugo Chavez, ki je prispel na Haiti, najrevnejšo državo na zahodni polobli.

V revnem barkarskem naselju v glavnem mestu Port-au-Prince so Chaveza navdušeno sprejeli, saj jim je zagotovil nadaljnjo pomoč Venezuele. Ta poleg ugodne dostave nafte Haitiju pomaga tudi pri socialnih programih in gradbeništvu. Venezuela bo skupaj s Kubo podarila še pet elektrarn.

Bogataš poziva Busha k vlaganjem
Tretji najbogatejši človek na svetu, mehiški mogotec Carlos Slim, je ZDA pozval k večjim vlaganjem v Latinsko Ameriko. Telekomunikacijski in trgovski mogotec je predsednika Georgea Busha le nekaj ur pred njegovim obiskom v Mehiki pozval k vlaganjem, saj bi ta zmanjšala stroške ameriških podjetij in omejila tok priseljevanja v ZDA.

Slim je na novinarski konferenci dejal, da bi morale ZDA kupovati več od Latinske Amerike in tja preseliti velik del svoje industrije. Hkrati se je zavzel za gradnjo visokokakovostnih bolnišnic na mehiški strani meje, kar bi zmanjšalo stroške v ZDA, saj bi zaposlili cenejšo mehiško delovno silo. Gradnjo zidu ob meji je označil za absurdno, po njegovem mnenju pa bi bilo bolj potrebno uzakoniti preseljevanje in podpisati sporazume, vendar ne samo za visokokvalificirane delavce.