Ton politikov po vrhu G-20 je dal upati, da bo davčnim oazam odlenkalo, a kot kaže, je resnica daleč od tega. Foto: EPA
Ton politikov po vrhu G-20 je dal upati, da bo davčnim oazam odlenkalo, a kot kaže, je resnica daleč od tega. Foto: EPA
Luksemburg je po OECD-jevi klasifikaciji na slabšem kot Kitajska. Foto: MMC RTV SLO
Angel Gurria
Generalni sekretar OECD-ja je države razvrstil v le dve kategoriji. Foto: EPA
Tudi Hongkong velja za davčno oazo. Foto: EPA

Voditelji najbolj vplivnih svetovnih držav so bili na vrhu v Londonu videti utrujeni, a tudi zelo zadovoljni. Po dolgotrajnih pogovorih so sklenili dogovor o novem, "čistejšem" globalnem finančnem sistemu. "Obdobja tajnega bančništva je konec," je pisalo v uradnem sporočilu po koncu vrha. Od zdaj naprej, so zapisali avtorji, lahko "nesodelujoče države, med njimi tudi davčne oaze," pričakujejo sankcije, uvrščene pa bodo tudi na seznam držav, ki ne spoštujejo "mednarodnih standardov za izmenjavo davčnih informacij."

Grožnja je imela v hipu osupljive posledice: manj kot 120 ur po koncu londonskega vrha je OECD objavil najkrajšo črno listo v zgodovini – na njej ni nobenega imena. Kot kaže, niti ena država danes ne želi biti zatočišče za globalni kapital, piše Spiegel.

Dejstvo, da naj bi kar čez noč izginile svetovne davčne oaze, je v prvi vrsti posledica spretne diplomacije. Tudi najbolj razvpiti finančni centri so se uspeli hitro oprati vseh dvomov o pomoči in podpori davčnim ubežnikom. Za nekdanje kršilce naloga ni bila težka. Vse, kar je morala država narediti, da so jo odstranili s seznama in jo uvrstili v seznam "očiščenih", je bilo OECD-ju formalno zagotoviti, da bodo v prihodnosti upoštevali mednarodne dogovore. Ali to pomeni korak naprej, bo pokazala prihodnost.

UBS davčnim svetovalcem prepovedal potovanja
V času, ko je pritisk mednarodne javnost na neplačnike in utajevalce davkov, ki so se do zdaj skrivali pod strogo tajnimi bančnimi računi, vse večji, so vse bolj previdni predvsem pri potovanjih tudi švicarski bankirji. Švicarski gigant UBS je tako svojim bančnim svetovalcem, ki sodelujejo neposredno s strankami, celo prepovedal potovanja v tujini, da bi se izognili morebitnim težavam, kot je npr. aretacija dveh bankirjev, ki so ju v okviru preiskave o davčni utaji prijele ameriške oblasti. Ukrep je sledil odločitvi na vrhu G-20 o pregonu davčnih oaz, v katerih bankirji pogosto skrivajo denar svojih klientov. UBS je potovanja 1. aprila prepovedal za 1.000 od skupaj 14.000 dačvnih svetovalcev, koliko časa pa bo prepoved veljala, pa zaenkrat še ni znano. Ameriške oblasti sicer preiskujejo številne posle UBS-a, v katere naj bi bili vpleteni ameriški državljani. Od bančnega giganta so zahtevale podatke o 52.000 bančnih računih, a so Švicarji predali podatke le za okoli 300 računov, sicer pa se sklicevali na zakon o bančni tajnosti, ki jim izdajo podatkov prepoveduje. Po poročanju Reutersa je Credit Suisse že začela zapirati račune ameriških strank, če denarja, ki ga imajo na teh računih, niso prijavili ameriškim oblastem.


Po omenjenih zagotovilih je generalni sekretar OECD-ja Angel Gurria mednarodno skupnost razvrstil v le dve skupini: prva vključuje države, ki se vedejo zgledno, med nje so uvrščene vse države skupine G-20, v drugi skupini pa so države, ki teoretično nasprotujejo mednarodnemu davčnemu izmikanju, a do zdaj tega niso dejansko izvajale (npr. z uvedbo konkretnih pravil o dvojni obdavčitvi). Za strokovnjake je bil seznam OECD-ja veliko presenečenje. Le redkokateri davčni poznavalec bi verjel, da je na OECD-jevem t. i. belem seznamu tudi nekaj najbolj razvpitih davčnih oaz iz nedavne preteklosti, med njima sta tudi britanska otoka Guernsey in Jersey.

Še en presenetljiv podatek novega sistema je, da se ima Kitajsko nenadoma za zgledno državo, čeprav sta njeni posebni administrativni regiji Hongkong in Macao označeni za davčni zatočišči. Kar skoraj čudežno pa je tudi, da so celo Kajmanski otoki, kjer živi 50.000 ljudi, registriranih podjetij pa je kar 80.000, uvrščeni na OECD-jev sivi seznam. To pomeni, da so "pripravljeni na reforme."

Dejstvo je, da so diplomati iz različnih držav dolge ure trdo delali, da bi zagotovili, da je njihova država na koncu pristala na "pravem" seznamu. Da bi se izognili kakršnemu koli zasmehovanju, so se pred sestankom G-20 na različnih koncih sveta začela živahna pogajanja. Ključna stvar je bilo pokazati pripravljenost in dobro voljo. 1. aprila, le dan pred londonskim vrhom, so Kajmanski otoki uspeli podpisati kar sedem dvostranskih dogovorov, med njimi tudi s Farskimi otoki, Islandijo in Grenlandijo, o sodelovanju na davčnem področju. Čeprav so posamezna določila, v katera so privolili Kajmanski otoki, precej zmerna, je ključna pripravljenost, ki so jo pokazali.

Tudi Kitajska je poskrbela, da se je izognila mednarodni sramoti. Po besedah udeležencev pripravljalnih sestankov (pred vrhom), so kitajski pogajalci kategorično zavračali uvrstitev na sivo listo, kaj šele na črno. Če bi se to zgodilo, so zagrozili Kitajci, bodo dovolili, da celoten projekt pade v vodo, tega pa Francija nikakor ni želela. Pred vrhom je francoski predsednik Nicolas Sarkozy svojim državljanom jasno zagotovil, da se namerava neutrudno boriti zoper davčne oaze. Nekateri diplomati zdaj ocenjujejo, da bi bilo mogoče bolje popolnoma pozabiti na seznam, še posebej zato, ker ni jasno, kaj natančno se bo zgodilo davčno neubogljivim državam. Sklepno uradno sporočilo na vrhu G-20 je vključevalo le medlo omembo sankcij.

"Seznam je popolnoma nesmiseln. Vse skupaj smrdi," je dejal luksemburški zunanji minister Jean Asselborn, čigar državo je OECD uvrstil na sivi seznam. Državljani Velikega vojvodstva, ki ima le 485.000 prebivalcev, a 3,402 investicijskih skladov, so bili užaljeni, ko so se znašli na istem seznamu kot nekateri najhujši kršilci. "Luksemburg ne ščiti davčnih izmuzljivcev, a hkrati tudi nočemo, da bi nemški finančni minister Peer Steinbrück lahko s klikom ugotovil , koliko denarja ima na računu posamezni prebivalec Luksemburga."

Dejstvo, da je bila Kitajska uvrščena višje oz. bolje kot Luksemburg, je dejansko klofuta za Asselborna. "Ne morem razumeti, kako lahko država, kot je Francija, podpre Kitajsko in s tem kljubuje državam EU-ja in Švici. To uničuje vezivo, ki drži skupaj Evropo."

K. T. (po Spieglu)