Pa ne le infrastruktura. Brazilija želi sodelovati tudi pri reformi kmetijstva in socialnih programih posameznih afriških držav.
Med 12 dolžnicami je najvišji dolg v vrednosti 237 milijonov dolarjev pridelala Tanzanija, sledita ji z nafto bogata Republika Kongo in z bakrom obogatena Zambija.
Braziliji namreč zakonodaja ne dovoljuje, da bi dajala nova posojila ali dolgoročno pomoč državam, ki imajo neplačan dolg.

"Brazilija ima veliko znanja o t. i. tropikalizaciji (op. p. širjenje topoljubnih sort rastlin proti severu) evropskega poljedelstva. Imamo tehnologijo. Zdaj pa se ukvarjamo s tem, kako to znanje in tehnologijo prenesti iz Brazilije na druge afriške države," je pojasnil brazilski tiskovni predstavnik Thomas Traumann.

Afrika brez revščine in konfliktov
Ob 50. obletnici ustanovitve Afriške unije se je etiopski premier Hailemariam Desalegn zavzel za oblikovanje afriške celine, kjer bodo državljani živeli z dostojnimi dohodki.

"Medtem ko so se naši ustanovitelji sestali ob ustanovitvi Organizacije afriške enotnosti ob zori neodvisnosti pred 50 leti, se danes srečujemo v času vzpona Afrike," je dejal Desalegn, sicer predsedujoči AU-ju.

Številnim afriškim voditeljem so se pridružili tudi generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun, brazilska predsednica Dilma Rousseff in ameriški državni sekretar John Kerry, pričakujejo pa tudi francoskega predsednika Francoisa Hollanda in namestnika kitajskega premierja Vang Janga.

Sobotnim slovesnostim bo v nedeljo sledil dvodnevni vrh AU-ja, na katerem naj bi načeli vrsto aktualnih težav, ki tarejo afriško celino. Pričakovati je, da bodo govorili o položaju v Maliju in na vzhodu DR Kongo ter o političnem položaju na Madagaskarju, ki je bil leta 2009 izključen iz AU-ja.