Breivik je 22. julija Norveško zavil v črno. Foto: EPA
Breivik je 22. julija Norveško zavil v črno. Foto: EPA

Po izpustitvi iz samice bo Breivik iz varnostnih razlogov v priporu ostal ločen od drugih zapornikov in ne bo imel dostopa do medijev ali pravice do obiskov.

Kot je v četrtek povedal tožilec Christian Hatlo, po 17. oktobru Breiviku ne bodo podaljšali osame. V priporu bo ostal do 14. novembra, ko naj bi sodnik razsodil, ali mu bodo ponovno podaljšali pripor.

32-letni Breivik je priznal, da je 22. julija v bombnem napadu v norveški prestolnici in v strelskem pohodu na otoku Utoya pobil 77 ljudi. Po mnenju norveških preiskovalcev je Breivik pri načrtovanju napadov in njuni izvedbi deloval sam, čeprav zatrjuje, da je napada izvedel v okviru širše mreže in da so na napade pripravljeni tudi drugod po Evropi.

Odkrili niso nobene celice
Breivik je preiskovalcem povedal, da je v Evropi okoli 80 skupin skrajnežev, ki z njim delijo protiislamska stališča. Kmalu po aretaciji je dejal, da so na Norveškem tri take celice in 80 še v drugih delih Evrope.

Tožilec Hatlo je dejal, da na Norveškem niso odkrili niti ene take celice. Pojasnil je, da po napadu niso sporočili Breivikovih trditev o tako velikem številu celic, da ne bi zasejali panike po Evropi.

Norveške oblasti so oblasti v 20 državah zaprosile, da zaslišijo 35 ljudi v povezavi z dogodki 22. julija. Zaslišati jih je treba še 15, vendar so za vse od njih prepričani, da niso bili Breivikovi pomagači. Namen teh mednarodnih preiskav je ugotoviti Breivikova potovanja, nakupe in ideološke povezave.

Na Poljskem je policija v povezavi z izdelavo in posredovanjem razstreliva prijela 19 ljudi, ki naj bi od poljskega spletnega trgovca kupili material, ki bi ga bilo mogoče uporabiti za izdelavo razstreliva. Poljsko tožilstvo je sporočilo, da prijeti niso povezani z Breivikom.