Glavna haaška tožilka, ki se mudi na obisku v Evropskem parlamentu, je v svojem zadnjem nastopu pred odborom parlamenta za zunanje zadeve dejala, da celovito in dosledno sodelovanje držav zahodnega Balkana s Haagom ostajajo sanje.

"Če Ratko Mladić in Radovan Karadžić ne bosta aretirana, bo to največji neuspeh haaškega sodišča in mednarodne skupnosti," je dejala Del Pontejeva in dodala, da je podpis sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju pomembna priložnost za EU, da uresniči načelo pogojevanja, ki je že pripomoglo k aretaciji 90 odstotkov vseh obtožencev.

Srbija v EU le s popolnim sodelovanjem
Evropska unija je pred 14 dnevi obnovila pogajanja o sporazumu o stabilizaciji in pridruževanju s Srbijo, ki jih je zamrznila lani, ker je ta pokazala pripravljenost za sodelovanje z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije in aretirala nekatere najbolj iskane haaške obtožence. Kljub temu pa pogoj za podpis sporazuma ostaja izročitev Mladića in Karadžića haaškemu sodišču.

Carla Del Ponte je dejala tudi, da je po težavnem obdobju med lanskim oktobrom in letošnjim marcem mogoče zaznati pozitivne premike na srbski strani in pripravljenost nove srbske vlade, da bo sčasoma predala še zadnje štiri obtožence.

Karadžić v izgnanstvu piše poezijo
Del Pontejeva je izrazila prepričanje, da se Mladić skriva nekje v Srbiji, za Karadžićem pa se je izgubila vsaka sled. "Karadžić je izginil, a vem, da živi, ker piše neke vrste poezijo in je prisoten v literarnih krogih na Zahodnem Balkanu," je povedala haaška tožilka. Del Pontejeva je prepričana, da se vsi obtoženci skrivajo na domačem terenu, kjer veljajo za junake in lahko "gredo od vasi do vasi, od samostana do samostana in so povsod dobrodošli".

Pred kratkim sta bila aretirana dva obtoženca - v Republiki Srbski so prijeli generala Zdravka Tolimirja, v Črni gori pa Vlastimirja Djordjevića, kar sta Evropska unija in haaško sodišče pozdravila z navdušenjem.