Premier David Cameron ni glasoval o resoluciji za priznanje Palestine. Foto: EPA
Premier David Cameron ni glasoval o resoluciji za priznanje Palestine. Foto: EPA
London
Pred britanskim parlamentom se je zbralo nekaj palestinskih aktivistov. Foto: Reuters

Za resolucijo, ki "priznava državo Palestino ob državi Izraela", je glasovalo 274 britanskih poslancev, proti jih je bilo le 12, a se je glasovanja udeležila manj kot polovica poslancev. Kot so po glasovanju sporočili iz parlamenta, naj bi bilo priznanje "prispevek k izpogajani rešitvi dveh držav". Resolucija sicer za vlado ni obvezujoča, bi pa lahko imela pomembne mednarodne posledice in bi lahko okrepila kampanjo palestinskih oblasti za priznanje.

Glasovanja so se vzdržali premier David Cameron in vsi ministri njegove vlade, je pa minister za Bližnji vzhod Tobias Ellwood dejal, da si je Velika Britanija z resolucijo pridržala pravico, da bo priznala Palestino, ko bo to primerno za mirovni proces. Poslanec laburistov Grahame Morris, ki je sestavil predlog resolucije, je dejal, da bi bilo priznanje Palestine kot države simbolično izjemno pomemben korak k miru, saj so odnosi med Izraelci in Palestinci zastali na mrtvi točki.

Pomemben signal je tudi ta, da so za resolucijo glasovali poslanci vseh strank. Predlog je podprlo tudi 39 konservativnih in 192 laburističnih poslancev, med njimi tudi predsednik laburistov Ed Miliband.

Velika Britanija za dve državi, ki bi v miru obstajali druga ob drugi
Še pred glasovanjem so z Downing Streeta 10, kjer prebiva premier David Cameron, sporočili, da resolucija ne bo bistveno spremenila dosedanje politike Londona do Bližnjega vzhoda in da si bo Velika Britanija še naprej "skupaj z mednarodnimi partnerji, vključno z Izraelom in palestinskimi oblastmi, prizadevala, da nastaneta dve državi, ki bi v miru obstajali ena ob drugi".

Trenutna zunanjepolitična strategija in stališče vlade tako ostaja tak, kot ga je začrtal nekdanji zunanji minister William Hague, in sicer, da si vlada "pridružuje pravico priznati palestinsko državo, ko bo to sama izbrala in ko bo to najbolj pripomoglo k miru".

Bo Palestino kmalu priznala tudi Švedska?
Leta 2012 je Generalna skupščina Združenih narodov predlagala, da Palestina postane nečlanica opazovalka v Združenih narodih. Ta predlog je podprlo 138 držav, 41 pa se jih je vzdržalo, tudi Velika Britanija. Do zdaj je Palestino priznalo 134 držav, med njimi ni večine držav Evropske unije, tudi Slovenije. Med 28 državami članicami EU-ja so Palestino priznale Bolgarija, Ciper, Češka, Madžarska, Malta, Poljska, Romunija in Slovaška.

Pred dnevi je priznanje Palestine napovedal tudi novi švedski premier Stefan Löfven. S tem bi Švedska postala prva članica EU iz zahodne Evrope, ki bi priznala Palestino in v Izraelu in ZDA so se na te napovedi že odzvali kritično.

Izrael ni zadovoljen
Izrael se je tudi na odločitev britanskega parlamenta odzval kritično in jo označil kot tveganje za mirovni proces. Izraelsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da "prezgodnje mednarodno priznanje palestinskemu vodstvu pošilja sporočilo, da se lahko izognejo težkim odločitvam, ki jih morata sprejeti obe strani, in dejansko spodkopava možnosti za resnični mir".