Izraelci so v polni pripravljenosti za eno izmed najzahtevnejših varnostnih operacij v zadnjem času. Obisk ameriškega predsednika, ki je ves svoj mandat poudarjal pomembnost dobrih odnosov z judovsko državo, so vzeli zelo resno, saj bo Busha varovalo več kot 10.000 policajev. V Tel Aviv je prišla tudi posebna oprema ameriške tajne službe.

Glavni Bushev cilj bližnjevzhodne turneje je zagotoviti svojim zaveznikom v Perzijskem zalivu, da jih ZDA pred grožnjo Irana ne bodo pustile same, in doseči, da se mirovni sporazum med Izraelom in Palestino podpiše še pred koncem njegovega mandata. Ko so Busha nedavno vprašali, če resnično vidi pot do podpisa takšnega sporazuma, je dejal: "Da in to, še preden se poslovim. Sem optimističen človek."

Abas in Olmert znova za pogajalsko mizo
Pred prihodom visokega gosta sta se v Jeruzalemu srečala izraelski premier Ehud Olmert in palestinski predsednik Mahmud Abas, z željo, da bi dokončno oblikovala dogovor, kako voditi oživljena mirovna pogajanja. Na srečanju sta sodelovali tudi vodji njunih pogajalskih ekip, izraelska zunanja ministrica Cipi Livni in nekdanji palestinski premier Ahmed Kurej, ki vodita osrednji pogajalski odbor, ki bo urejal ključna vprašanja konflikta, vključno z mejami, Jeruzalemom in begunci.

Palestinci, ki so ohromeli v izraelskih zračnih napadih, so v Gazi protestirali proti Bushevem obisku.Resnična želja po miru ali le lastna nečimrnost?
V političnih krogih pa se pojavlja predvsem vprašanje, zakaj se je George Bush za obisk Izraela in palestinskih ozemelj odločil prav zdaj. Oziroma, šele zdaj. Navsezadnje gre za predsednika, ki si je ves čas prizadeval za ustanovitev palestinske države, ki bi miroljubno sobivala ob Izraelu. Gre le za še en primer, da želi nepriljubljeni predsednik v odhajanju za seboj pustiti zapuščino? se sprašuje BBC-jev komentator Matthew Price.

Tri "lovke" strategije
Bush se pri doseganju mirovnega sporazuma zanaša na strategijo, sestavljeno iz treh točk: 1. doseči, da bi imela oba voditelja isto mišljenje o prihodnji palestinski državi; 2. pomoč Palestincem pri oblikovanju insititucij, ki bi jim zagotovile varnost; 3. izboljšati izraelsko-arabske odnose na vsem Bližnjem vzhodu. "Za uresničitev teh treh nalog si je prizadeval vseh sedem let, zato zdaj meni, da se je ponudila priložnost za trajni mir," je dejal Bushev svetovalec za nacionalno varnost Stephen Hadley.

Iran nehote ameriški pomočnik
Bush pa se pri pridobitvi arabskih držav na svojo stran zanaša še na eno stvar - pomoč Irana. Zalivske države se namreč bojijo z jedrskim orožjem oboroženega Irana, zato Bush meni, da jim lahko obljubi varnost. Seveda v zameno za podporo pri reševanju izraelsko-palestinskega vprašanja.

Arabci že na ulicah
Kljub temu pa BBC-jev komentator opozarja, da kar je videti dobro na papirjih v Washingtonu, je mnogo manj prepričljivo na ulicah v arabskem svetu. "Ničesar ne bo rešil, samo poslovit se bo prišel," so prepričani mnogi na Bližnjem vzhodu. Bushev obisk je med Arabci sprožil val ogorčenja in proteste, saj ga mnogi vidijo kot hegemona in podpihovalca vojne, ne pa miru in demokracije ter kot moža, ki je vdrl v Afganistan in Irak pod pretvezo "vojne proti teorrizmu", kar je povzročilo kaos v regiji, število pristašev Al Kaide pa se je še povečalo.

A. P.