"Lep pozdrav, svet, iz komentatorskega centra v #Pjongjangu," se je glasila vsebina njenega sporočila na Twitterju. Kmalu po tem je postala aktivna tudi na Instagramu, na katerem objavlja fotografije utripa na severnokorejskih ulicah kot tudi vladne propagandne posterje, poroča CNN.

Kot urednica agencije AP za Južno in Severno Korejo je Jean H. Lee edina ameriška novinarka, ki ji je bil dodeljen 'ključ' za vstop v - za zahodni svet skrivnostno - življenje prebivalcev Severne Koreje.

Dva svetova
Do zdaj je državo obiskala dvajsetkrat, in kot je dejala, digitalni svet v Severni Koreji živi paralelno življenje – eno je dovoljeno za domačine, drugo za tujce. V praksi to pomeni, da lahko tujci uporabljajo širokopasovni internet, ki ga omogoča mobilno omrežje 3G, in sicer brez kakršne koli cenzure, domačini pa le strani, ki so pod državnim nadzorom.

Le milijon uporabnikov
Čeprav ima Severna Koreja 25 milijonov ljudi, ima mobilni telefon le dober milijon njenih prebivalcev, zanimanje pa se počasi povečuje. Severnokorejci, ki jih zanima deskanje po spletu, prav tako nimajo dostopa do družbenih omrežij, kot sta Facebook in Twitter, čeprav imajo na voljo neko osnovno obliko družbenega središča, kjer si lahko izmenjujejo zgolj neškodljive informacije, kot so recimo novice iz sveta glasbe.

Tujcem dovoljena uporaba prenosnih telefonov
Mobilno omrežje 3G v Severni Koreji zagotavlja ponudnik storitev mobilne telefonije Koryolink, katerega skupna lastnika sta državno severnokorejsko podjetje Pošta in telekomunikacije ter egiptovsko podjetje Orascomin.

"Država glede digitalne tehnologije močno zaostaja za svetom, a na obzorju so že vidni znaki, da se Severna Koreja trudi," je dejala Jean H. Lee, ki so ji ob njenem prvem obisku Pjongjanga leta 2008 ob vstopu v državo vzeli njen iPhone. A nova politika mladega Kim Džong Una od prejšnjega meseca dalje tujcem ob vstopu v državo dovoljuje uporabo prenosnih telefonov.

"Kultura strahu je še kako prisotna"
Jean H. Lee je imela tudi priložnost, da si je ogledala tudi spletno različico, ki jo uporabljajo domačini. Kot je ugotovila, ni zaznala nikakršnih alternativnih oziroma skritih oblik komunikacije na spletu, s katerimi bi se lahko spletkarji izognili državnemu nadzoru.

"Bilo bi zelo dobro, če bi si tudi na tak način izmenjali informacije, čeprav verjamem, da bi bilo takšno početje zelo nevarno. Kultura strahu je v Severni Koreji še kako prisotna. In to je nekaj, kar se ne bo spremenilo čez noč."

Vedno za petami
Med drugim je dejala tudi to, da njene spletne dejavnosti Severna Koreja za zdaj še ni cenzurirala, se pa zaveda dejstva, da lahko njeno delo pozorno spremljajo: "Vedno, ko uporabljam njihovo spletno povezavo, seveda obstaja možnost, da mi gledajo pod prste."