V noči na 6. junij leta 1944 se je na obali Normandije z izkrcanjem več kot 200.000 ameriških, britanskih, francoskih, kanadskih in preostalih zavezniških vojakov začel najdaljši dan v drugi svetovni vojni. V prvem valu je za svobodo na obali Normandije svoje življenje žrtvovalo najmanj 4.400 vojakov, več kot 9.000 pa je bilo ranjenih ali pogrešanih. Kljub temu je večina vojakov v eni največjih morij v drugi svetovni vojni le zdržala in tako začrtala pot k zmagi.

S to operacijo so odprli tretjo oz. zahodno fronto, nekaj dni pozneje je Normandijo preplavilo že skoraj milijon zavezniških vojakov, vsi pa so se združili v enem cilju, doseči Berlin. Nemčija, ki jo je takrat na vzhodu ogrožala Sovjetska zveza, na zahodu pa so ji za ovratnik dihale zavezniške sile, je kapitulirala 11 mesecev pozneje, ko so 2. maja 1945 na vrh rajhstaga zavezniki izobesili svojo zastavo, Adolf Hitler se je v svojem bunkerju ustrelil že 30. aprila.

Overlord - najzahtevnejša operacija v vojni
Operacija izkrcanja v Normandiji, imenovana tudi operacija Overlord, je bila največja zavezniška vojaška operacija med drugo svetovno vojno, ki je vključevala izkrcanje vojakov, letalski desant, letalske napade in diverzantske akcije v zaledju. Operacijo so načrtovali več kot leto dni, začeti pa bi se morala 5. junija, saj naj bi bil to dan, ki bi združeval mirno morje, polno luno in oseko. A jo je vreme zaveznikom močno zagodlo, tako da je general Dwight Eisenhower, ki je bil na čelu zavezniške vojske, operacijo prestavil na naslednji dan.

K zmagi pripomogla tudi mostišča
Izkrcanje se je s prvim sunkom začelo v francoskem mestu Caen, pri tem pa je sodelovalo skoraj 200.000 vojakov, ki so do obale prišli na 6.000 ladjah, iz zraka pa jim je pomagalo 10.000 letal. Zagrizeni boji za Caen so, čeprav je bilo njegovo zavzetje načrtovano za prvi dan, trajali do 18. julija. Prvi val vojakov je na obalah Juno, Sword, Gold, Omaha in Utah postavil mostišča, ki jih je zavezniškim vojakom uspelo obraniti pred nemškimi napadi. Največ izgub je imela zavezniška vojska na plaži Omaha, kjer so se mostišča in bombardiranje Nemcev izkazali za neučinkovite.

Mostišča so omogočila, da se je v enem tednu izkrcalo toliko vojakov, vozil in tankov, da jim nemški vojaki niso bili več kos. Zavezniške sile sicer niso dosegle vseh zastavljenih ciljev, a so v Normandijo zagrizli tako daleč, da jih Nemci od tam niso več pregnali. Nemška letala zaradi zavezniške premoči v zraku skorajda niso poletela, mornarica pa je bila premagana povsod, kjer se je vpletla v operacijo. Po preboju ameriških vojakov na zahodu se je večina enot usmerila proti Parizu.

Propadli vsi nemški poskusi
Nemški poskusi, da bi jih ustavili, tudi pozneje niso uspeli, čeprav so pri tem uporabili skrivno orožje, rakete V-1 (Vergeltungswaffe - maščevalno orožje) in V-2. Nemška vojska je bila tako prisiljena k umiku, na jugu pa je zaveznikom uspelo izvesti še eno uspešno izkrcanje. Ameriškim in francoskim enotam se je pridružilo še odporniško gibanje v Franciji pod vodstvom generala De Gaulla, ti pa so počasi prodirali proti severu. V Parizu je odporniško gibanje izvedlo vstajo, nemški vojaki pa niso izpolnili Hitlerjevega ukaza o branitvi mesta oz. njegovem uničenju. Operacija Overlord se je končala 25. avgusta 1944 z osvoboditvijo Pariza.

Do danes je operacija Overlord največje vojaško izkrcanje v zgodovini človeštva, saj je v invaziji sodelovalo skoraj tri milijone ameriških, britanskih in kanadskih vojakov, ki so iz Velike Britanije prečkali Rokavski preliv in napadli okupirano Francijo. Izkrcanje v Normandiji predstavlja tudi enega od ključnih trenutkov v vojni, saj je pomenilo odprtje novega bojišča, s pomočjo katerega so se Nemci znašli med dvema ognjema. Nemci so morali svoje sile razdeliti, kar pa je Sovjetski zvezi omogočilo, da so prodrli v srce Nemčije, premagali Hitlerjev rajh in končali morijo druge svetovne vojne.

Brina Tomovič
brina.tomovic@rtvslo.si

Na spodnjem posnetku si lahko ogledate odlomke izkrcanja v Normandiji.