Prvič v zgodovini so v Mongoliji razglasili izredne razmere, potem ko je v nasilju po nedeljskih parlamentarnih volitvah umrlo pet ljudi, nekaj sto pa je bilo ranjenih. Nasilje je izbruhnilo zaradi domnevne volilne prevare, čeprav državna volilna komisija še ni objavila uradnih izidov volitev.

Preliminarni izidi kažejo na prepričljivo zmago Mongolske ljudske revolucionarne stranke (MPRP), ki je državo kot sovjetski satelit vodila večino časa v preteklem stoletju, a opozijska Demokratska stranka ne sprejema napovedanih izidov in trdi, da gre za volilno prevaro.

Nestabilne razmere bi lahko ogrozile dobre obete za mongolsko gospodarstvo, ki je dobilo nov zagon z odkritjem obsežnih zalog bakra, premoga, urana in drugih naravnih surovin ter z načrti za kmetijsko obdelavo do zdaj neuporabljenih površin.

Od Džingiskana do komunizma
Mongolci so ponosni na svojo zgodovino in svojega največjega voditelja Džingiskana, ki je leta 1206 združil sovražna srednjeazijska ljudstva v kratkotrajen, a obesežen imperij, ki je vključeval celotno ozemlje sodobne Kitajske in je segal do današnje Madžarske. Konec 17. stoletja je Mongolija prešla pod oblast kitajske dinastije Čing, nato pa se je leta 1921 osvobodila kitajskega jarma, a si nadala novega - sovjetskega.

V času komunistične vladavine je državo vodila MRPP, ki se je obdržala na oblasti tudi po uvedbi tržnega gospodarstva in po prvih demokratičnih volitvah leta 1990. Več kot sedem destletij njene vladavine se je končalo z volitvami leta 1996, ko je koalicija dveh opozicijskih strank osvojila več kot polovico vseh sedežev v parlamentu.

Naravno bogastvo prineslo upanje
Če je bil pred leti glavni vir zaslužka Mongolije povezan z izvozom kašmirske volne, pa je po letu 2000 glavni adut postalo izkoriščanje naravnih surovin, kot sta baker in zlato. Lani se je vrednost tujih vlaganj v mongolsko gospodarstvo povzpela na pol milijarde dolarjev, novi dogovori s tujimi podjetji o izkoriščanju naravnih bogastev pa bi lahko BDP povečali za kar 34 odstotkov.

Kljub rastočemu gospodarstvu, ki temelji predvsem na rudarskem sektorju, pa se Mongolija še vedno srečuje s posledicami slabega centralnoplanskega gospodarskega sistema in ostaja ena najrevnejših držav na svetu, saj po podatkih Združenih narodov več kot deset odstotkov prebivalstva živi z manj kot dolarjem na dan.

Na milijonu in pol kvadratnih kilomtrov živi le tri milijone prebivalcev, od tega jih je tretjina v prestolnici Ulan Bator. Kar 40 odstotkov se jih ukvarja z živinorejo na obsežnih stepah, ki prekrivajo večino države, in še zmeraj prisega na nomadski način življenja, ki se ni kaj dosti spremenil v zadnjih stoletjih.

G. V.