Velika Britanija je prvič po letu 1982 spet dočakala obisk papeža. Foto: EPA
Velika Britanija je prvič po letu 1982 spet dočakala obisk papeža. Foto: EPA
Anglikanska cerkev
Anglikanska cerkev je leta 1992 omogočila posvetitev žensk v škofinje, zaradi česar je med katoličane prestopilo več anglikanskih duhovnikov. Foto: EPA
Susan Boyle
Pred mašo je zbranim vernikom zapela Susan Boyle. Foto: EPA

Kralj Henrik VIII. je ustanovil Anglikansko cerkev leta 1534, ker Vatikan ni razveljavil njegovega zakona s Katarino Aragonsko, in zaprl vse samostane. Po eksperimentu s protestantizmom v času njegovega sina Edvarda VI. (1547-53) in vrnitvi h katolicizmu pod vladavino njegove starejše hčerke Mary I. (1555-58) je Anglija leta 1559, v času Elizabete I., uradno sprejela anglikansko vero. Razen pod vladavino katoličana Jamesa II. (1685-88), je katolicizem ostal prepovedan naslednjih 232 let. Katoličani so dobili volilno in večino drugih civilnih pravic leta 1829, člani britanske kraljeve družine, ki se poročijo s katoličanom, pa se morajo še vedno odpovedati pravici do krone.

Stroški obiska so dvigovali precej prahu. Katoliška cerkev v Veliki Britaniji je s težavo zbrala potrebnih 7 milijonov funtov, stroški države, sprva ocenjeni na 8 milijonov funtov, pa so narasli na 12 milijonov funtov, po nekaterih ocenah pa več kot 20 milijonov funtov. Ker gre za državniški obisk, država (oziroma davkoplačevalci) pokriva stroške uradnih dogodkov, stroške pastoralnih obiskov pa bo plačala Cerkev. Policijske stroške bo poravnala država iz že obstoječega proračuna za policijo. Druge stroške, med njimi namestitev in potovanje, si bosta razdelili država in Katoliška cerkev.

Vir: The Guardian
Papež obiskal Veliko Britanijo

Papež Benedikt XVI. se bo na svojem prvem obisku v Veliki Britaniji mudil štiri dni, njegov obisk pa je dvigoval veliko prahu. V Edinburghu so ga pričakali kraljica Elizabeta II. in na tisoče ljudi, nato pa je v Glasgowu vodil mašo na prostem pred 65.000 verniki.

V pridigi je papež dejal, da "diktatura relativizma" grozi, da bo zasenčila nespremenljivo resnico o človekovi naravi, njegovi usodi in dobroti, saj skušajo nekateri verska prepričanja izključiti iz javnega diskurza ali jih celo prikazati kot grožnjo enakosti in svobodi.

Po njegovih besedah današnja družba potrebuje "jasne glasove", ki govorijo v prid pravici do življenja ter si prizadevajo za resnično blaginjo svojih ljudi in ne "goščave samouničevalnih in arbitrarnih svoboščin". Mlade je ob tem pozval, naj se uprejo skušnjavam modernega življenja, kot so droge, spolnost, denar, alkohol in pornografija.

Odkrito priznanje napak Cerkve
Med poletom proti Otoku je papež pred novinarji na letalu do zdaj najbolj odkrito priznal napake Cerkve pri spopadanju s spolnimi škandali v duhovniških vrstah. Katoliški cerkvi se ni uspelo dovolj odločno ali dovolj hitro odzvati na zlorabe in posilstva otrok, je pred prihodom v Veliko Britanijo dejal papež, ki ga je že sprejela britanska kraljica.

Kot je dejal, duhovniki z zgodovino zlorab ne bi smeli imeti stika z otroki, saj gre pri zlorabi za bolezen, ki jo je težko pozdraviti. Po njegovem so glavna skrb Cerkve zdaj žrtve zlorab.

Nezaupanje Britancev do papeža
Obisk Benedikta XVI. v Angliji in na Škotskem od 16. do 19. septembra, ki je drugi obisk kakšnega papeža v Veliki Britaniji in prvi državniški obisk, je še pred začetkom dvigoval prah. Poglavar Rimskokatoliške cerkve je zatrjeval, da se obiska veseli, a spolni škandali, načeti odnosi z anglikanci in nezadovojstvo zaradi visokega stroška obiska so poskrbeli za to, da papež verjetno ne more računati na podobno topel in množičen sprejem, kot ga je bil deležen njegov karizmatični predhodnik Janez Pavel II., ko je 28. maja 1982 začel šestdnevni obisk Anglije, Walesa in Škotske.

Urnik obiska
1. dan
Škotska – na letališču v Edinburghu ga bo sprejel princ Phillip; državniška dobrodošlica in sprejem pri kraljici Elizabeti II. v palači Holyroodhouse; zasebno kosilo z nadškofom St. Andrewsa; javna maša v parku Bellahouston v Glasgowu; polet v London
2. danLondon – zasebna maša v kapeli apostolske nunciature v Wimbledonu; srečanje z verskimi voditelji na univerzi Sv. Mary; obisk nadškofa iz Canterburyja; večerna molitev v Westminsterski opatiji
3. danLondon – obisk premierja Davida Camerona; obisk namestnika premierja Nicka Clegga; obisk Harriet Herman, predstavnice opozicije; maša v Westminstrski katedrali; obisk doma za ostarele sv. Peter v Vauxhallu; molitev na večer pred beatifikacijo kardinala Newmana v Hyde parku
4. danBirmingham – odhod s helikopterjem v Birmingham; beatifikacija kardinala Newmana v parku Cofton; srečanje s škofi Anglije, Škotske in Walesa; odhod iz Birminghama

Vatikan se zaveda, da je papež kot voditelj države na povabilo kraljice Elizabete II. obiskal državo, kjer je zgodovina vtkala sumničavost do papežev v narodovo dušo.

Več o papeževem obisku v Veliki Britaniju lahko preberete na uradni strani (v angleščini).
Raziskava, ki jo je pred dnevi objavil BBC, je pokazala, da so stališča britanskih katoličanov precej bolj liberalna od papeževih. Skoraj polovica (49 odstotkov) jih podpira odpravo celibata za duhovnike, večina (62 odstotkov) jih podpira močnejšo vlogo žensk v Cerkvi. Mediji na Otoku so se razpisali, da britanskih katoličanov papežev obisk ne zanima preveč, in izpostavili, da niso prodali vseh vstopnic za papežev obisk, in poudarili težave pri zbiranju denarja za obisk.

Napovedani številni protesti
Če bo sprejem katoličanov mlačen, pa bo sprejem različnih skupin, ki se ne strinjajo s papeževimi pogledi, mejil na sovražnega, poroča The Telegraph. Proteste načrtujejo sekularisti, skupine za pravice homoseksualcev, zagovorniki pravice žensk do posvečenja in zagovorniki svobodne izbire glede splava. Papež oz. Vatikan namreč meni, da je poskus posvečenja žensk eden najresnejših zločinov po cerkvenem pravu, homoseksualnost označuje za družbeno deviacijo, splav pa za zločin in umor otroka.

"Obiske so vedno spremljali protesti, a tokrat se zdijo nesoglasja širša. To je del klime v državi, kot je Anglija, ki je pluralistična in kritična," meni predstavnik Vatikana, oče Federico Lombardi.

Ne najboljši odnosi med Cerkvama
Obisk prihaja v času, ko so odnosi med Anglikansko in Rimskokatoliško cerkvijo na eni najnižjih točk v zadnjih 50 letih, ko so se odnosi sicer otoplili. Lani je papež omogočil lažji postopek spreobrnitve zaradi liberalnih odločitev vodstva Anglikanske cerkve, ki je dovolilo posvečenje tudi ženskam in homoseksualcem, nezadovoljnih anglikancev v katoliško vero. Čeprav je vodja Anglikanske cerkve, nadškof iz Canterburyja Rowan Williams, dejal, da poteza ne bo poslabšala odnosov med obema Cerkvama, je napoved na Otoku poskrbela za veliko razburjenja. Poteza pomeni "potencialno najbolj eksploziven razvoj v anglikansko-katoliških odnosih od obdobja reformacije", je tedaj zapisal časnik The Times.

Se bo papež srečal z žrtvami zlorab?
Benedikt XVI. je deležen ostrih kritik tistih, ki menijo, da bi moral odločneje obsoditi spolne zlorabe in narediti več, da se krivce privede pred roko (civilne) pravice. Po nekaterih navedbah naj bi se papež sešel tudi z žrtvami zlorab katoliških duhovnikov. Srečanje ni potrjeno, se je pa papež za srečanje z žrtvami odločil ob več svojih zadnjih obiskih v tujini.

V središču potovanja bo beatifikacija kardinala Johna Henryja Newmana, ki je živel med letoma 1801 in 1890, leta 1845 pa prestopil med katoličane in je bil ena osrednjih osebnosti oxfordskega gibanja, ki je skušalo Anglikansko cerkev približati Vatikanu.

Kralj Henrik VIII. je ustanovil Anglikansko cerkev leta 1534, ker Vatikan ni razveljavil njegovega zakona s Katarino Aragonsko, in zaprl vse samostane. Po eksperimentu s protestantizmom v času njegovega sina Edvarda VI. (1547-53) in vrnitvi h katolicizmu pod vladavino njegove starejše hčerke Mary I. (1555-58) je Anglija leta 1559, v času Elizabete I., uradno sprejela anglikansko vero. Razen pod vladavino katoličana Jamesa II. (1685-88), je katolicizem ostal prepovedan naslednjih 232 let. Katoličani so dobili volilno in večino drugih civilnih pravic leta 1829, člani britanske kraljeve družine, ki se poročijo s katoličanom, pa se morajo še vedno odpovedati pravici do krone.

Stroški obiska so dvigovali precej prahu. Katoliška cerkev v Veliki Britaniji je s težavo zbrala potrebnih 7 milijonov funtov, stroški države, sprva ocenjeni na 8 milijonov funtov, pa so narasli na 12 milijonov funtov, po nekaterih ocenah pa več kot 20 milijonov funtov. Ker gre za državniški obisk, država (oziroma davkoplačevalci) pokriva stroške uradnih dogodkov, stroške pastoralnih obiskov pa bo plačala Cerkev. Policijske stroške bo poravnala država iz že obstoječega proračuna za policijo. Druge stroške, med njimi namestitev in potovanje, si bosta razdelili država in Katoliška cerkev.

Vir: The Guardian
Papež obiskal Veliko Britanijo