Glede Rusije naj bi si nekdanji zunanji pogodbeni sodelavec Cie in ameriške agencije za nacionalno varnost (NSA) premislil, potem ko je v ponedeljek ruski predsednik Vladimir Putin dejal, da Snowden lahko ostane v Rusiji, a le če preneha objavljati sporne informacije o nadzoru.
"Če želi ostati tukaj, mora izpolniti en pogoj - končati mora delovanje, katerega cilj je povzročiti škodo našim ameriškim partnerjem, ne glede na to, kako čudno morda to zveni iz mojih ust," je dejal Putin.
Za azil zaprosil več držav
Organizacija WikiLeaks je danes na svoji spletni strani objavila, da je Snowden za politični azil zaprosil več držav. Prošnje je v njegovem imenu konzularnemu oddelku ruskega zunanjega ministrstva na letališču Šeremetjevo vročila WikiLeaksova pravna zastopnica Sarah Harrison, ki zastopa tudi Snowdna.
Dokument, v katerem je med drugim navedeno, da so ZDA izdale nalog za njegovo aretacijo, pa naj bi z ruskega veleposlaništva preposlali na veleposlaništva Avstrije, Bolivije, Brazilije, Kitajske, Kube, Finske, Francije, Nemčije, Indije, Italije, Irske, Nizozemske, Nikaragve, Norveške, Poljske, Rusije, Španije, Švice in Venezuele.
Iz Kremlja so medtem sporočili, da je Snowden še vedno na letališču Šeremetjevo in da je za politični azil zaprosil le 15 držav, in ne 21. Snowden je že pred dnevi za azil zaprosil Ekvador in Islandijo.
"Pomoč Snowdnu je bila napaka veleposlaništva"
Ekvadorski predsednik Rafael Correa je v preteklih dneh sicer poudarjal, da je odobritev prošnje odvisna od tega, ali bo Edwardu Snowdnu uspelo priti do ekvadorskega veleposlaništva v Rusiji. Zdaj pa je za britanski Guardian izjavil, da Ekvador ni nikoli razmišljal o tem, da bi mu odobrili politični azil, in da je bila "napaka" zaposlenega na ekvadorskem veleposlanštvu v Londonu Fidela Narvaeza, da mu je z začasnim potovalnim dokumentom pomagal pri poletu iz Hongkonga v Moskvo. Zaposleni bo "ustrezno sankcioniran", je dejal Rafael Correa.
Posredno okrivil tudi Assangea
Posredno je za to okrivil Juliana Assangea, ki je trenutno na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu. Pojasnil je, da je Assange v tem času postal dober prijatelj z zaposlenimi na veleposlaništvu, "nato ga pokliče (op. p. Narvaeza) ob štirih zjutraj in mu pove, da bodo Snowdna aretirali. Veleposlanik se znajde v brezizhodnem položaju in se vpraša: ‘Kako bomo temu človeku pomagali?’, zato mu izda dokument," je pojasnil Correa, ki je dejal, da je bila pomoč Snowdnu 'napaka'.
"Poglejte, ta dogodek se je zgodil v zelo občutljivem obdobju. Naš zunanji minister je bil na uradnem obisku v Aziji. Namestnik zunanjega ministra je bil na Češkem. Naš veleposlanik v ZDA pa je bil v Italiji ... Veleposlanik (v Londonu) verjetno ni mogel stopiti v stik z zunanjim ministrom, zato mu je brez predhodne odobritve, brez vedenja ekvadorskih oblasti in brez kakršne koli avtorizacije izdal dokument za varno potovanje."

Na vprašanje, ali meni, da bo Snowdnu tudi dejansko uspelo priti v Quito, je odgovoril, da je njegov položaj "zelo zapleten" in da je še vedno na območju Rusije, "zato je odločitev v pristojnosti Rusije".

Države zavračajo pomoč Snowdnu
Avstrija je potrdila, da je prejela Snowdnovo prošnjo za azil, a ta ne ustreza formalnim merilom. Prošnjo bi namreč moral v skladu z veljavno zakonodajo vložiti neposredno v Avstriji. Če bi prišel v državo, ga ne bi izgnali, saj zanj ne obstaja mednarodni zaporni nalog, je še pojasnila avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner.

Podobno obrazložitev so podali tudi na Norveškem, na Poljskem je tiskovni predstavnik poljskega zunanjega ministrstva Marcin Bosacki dejal, da Poljska nima nobenega interesa, da bi Snowdnu odobrila azil. Prošnjo za azil sta Snowdnu zavrnili še Španija in Indija.

Brazilija je sporočila, da ne bo odobrila azila in se sploh ne bo odzvala na prošnjo.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro pa je dejal, da bi moral Edward Snowden dobiti mednarodno zaščito, "saj ni storil kriminalnega dejanja".

Snowden kritik Obamove administracije
Žvižgač Edward Snowden, ki je postal človek brez države, je v ponedeljek kritiziral administracijo ameriškega predsednika Baracka Obame zaradi pritiskov, naj države zavrnejo njegovo prošnjo za azil, in kazenskega pregona, ki je po njegovem mnenju "krivična in nezakonita kazen".

"Obama je v četrtek sporočil, da ne bo diplomatskih kupčij glede mene. Čeprav je obljubil, da tega ne bo počel, je ukazal svojemu podpredsedniku, naj pritisne na voditelje držav, pri katerih sem zaprosil za zaščito, da zavrnejo prošnjo za azil," je prek organizacije WikiLeaks, ki mu pomaga med begom pred ZDA, sporočil Snowden, ki je dodal, da se Obamova administracija ne boji žvižgačev, kot je on, ampak se boji informirane javnosti.

Donald Trump: "Snowdna bi bilo treba ubiti"
Snowden si do zdaj ni prislužil hvaležnosti niti med večino ameriških novinarjev, kaj šele javnosti. Od vlade si je prislužil obtožbo izdaje in si ga lahko privoščijo tudi takšni, kot je Donald Trump. Ta je za ameriško televizijo Fox izjavil, da bi ga bilo treba ubiti kot v starih dobrih časih, ko so bile ZDA še močna država. Po Trumpovem prepričanju ZDA danes pod Obamo to niso več.

Sojenje Manningu se nadaljuje
V ameriškem oporišču Fort Meade se je medtem v ponedeljek nadaljeval sodni proces proti 25-letnemu vojaku iz Oklahome Bradleyju Manningu, ki je WikiLeaksu predal zaupne dokumente o vojnah v Iraku in Afganistanu ter diplomatske depeše State Departmenta. Bremeni ga obtožnica z 21 točkami, med katerimi je najhujša nudenje pomoči sovražniku.

Tožilci so v ponedeljek predstavili dokaze, da so bili vodilni člani teroristične mreže Al Kaida veseli objav na WikiLeaksu, usmrčeni Osama bin Laden pa jih je proučeval. Dokaze o tem so našli maja 2011 po napadu na bin Ladnovo posestvo v pakistanskem Abotabadu, v katerem je bil vodja Al Kaide ubit.