V letnem poročilu o oboroževanju, razoroževanju in varnostnem položaju je SIPRI objavil, da so k povečanju stroškov - lani so države za vojsko porabile 1.118 milijard dolarjev - največ pripomogle ameriška vojna proti terorizmu in ameriške vojaške operacije v Afganistanu in Iraku. Daleč največ denarja za vojsko namenijo ZDA, samo lani kar 536,6 milijarde dolarjev, torej več kot polovico vsega denarja, namenjenega vojski. Skupaj z Veliko Britanijo, Francijo, Japonsko in Kitajsko predstavlja poraba ZDA kar dve tretjini vse svetovne vojaške pogače.
Edina regija, kjer se je zmanjšala vojaška poraba, je Evropa, predvsem na račun Velike Britanije in Italije. V zahodni Aziji je največja porabnica Indija, v vzhodni Aziji Kitajska in Japonska, v Afriki pa več kot polovico porabijo v Alžiriji, Maroku, Nigeriji in Južni Afriki.
Skupna prodaja orožja 100 največjih ponudnikov - sem ni všteta Kitajska - je bila leta 2005 težka 268 milijard dolarjev, pri čemer daleč največji delež predstavlja prodaja ameriških podjetij. Največji izvoznici orožja sta ZDA in Rusija, sledijo jima Francija, Nemčija in Velika Britanija.
Po podatkih mirovnega inštituta je bilo lani 2005 najmanj aktivnih konfliktov po hladni vojni, našteli so le 17 velikih aktivnih konfliktov. Merilo zanje je 1.000 ljudi, ubitih v boju.
AI kritičen do Kitajske
Medtem je Amnesty International Kitajsko obtožil, da je ena najbolj nepreglednih in neodgovornih izvoznic orožja.
Kitajska je orožje prodala v Sudan, Burmo in Nepal in tako pripomogla k še večji razsežnosti spopadov v omenjenih državah. AI zato poziva Kitajsko, naj neha izvažati orožje v države, kjer bi ga lahko zlorabili za kršitev človekovih pravic, in hkrati objavi podatke o prodanem orožju. Kitajska zavrača tovrstne namige in vztraja, da ima strogo določena pravila, ki onemogočajo vsakršno neetično prodajo orožja.
Kitajska vsako leto izvozi za milijardo dolarjev orožja in je edina izmed velikih držav, ki ni podpisala nobenega večstranskega dogovora, ki vsebuje določilo o preprečevanju izvoza orožja, kadar obstaja možnost resnega kršenja človekovih pravic.
Po podatkih poročila je Kitajska leta 2005 v Sudan prodala 200 vojaških vozil, z orožjem naj bi opremljala tudi vladajočo vojaško hunto v Burmi, s puškami in granatami pa je oborožila tudi nepalske varnostne sile v času protestov proti kralju Gjanendri.
Državo z največ prebivalci na svetu zato AI poziva, naj spremeni svojo prakso glede prodaje orožja in podpre boj celotne mednarodne skupnosti, ki se zavzema za dogovor o prodaji orožja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje