Po osnutku ene izmed osrednjih izjav naj bi tudi zahtevali, da bi kandidati za politična mesta v institucijah EU-ja razkrili svoje dejavnosti v nekdanjih komunističnih državah, mest v institucijah pa ne bi smeli zasesti, če so bili del represivnih struktur v komunističnih režimih.
Resolucija izhaja iz dejstva, da je bil drugi totalitarizem v Evropi, fašizem, obsojen in razgrajen, da pa je treba na enak način zavzeti tudi zgodovinski odnos do komunizma, se pokloniti žrtvam in zagotoviti, da ima EU enak odnos do vseh totalitarizmov, je dejal Janša. Podobnik je resolucijo videl kot korak v odprto demokratično družbo, pri tem pa je spomnil, da je Svet Evrope nekaj podobnega že sprejel.
EPP naj bi na kongresu sprejel 14 izjav, z njimi pa med drugim terjal čimprejšnje sprejetje ustavne pogodbe Unije, se zavzel za novega predsednika Evropske komisije iz svojih vrst, podprl hrvaška prizadevanja za vstop v EU ter si zaželel izboljšanje čezatlantskih odnosov.
EPP bo na kongresu sprejel tudi volilni manifest za volitve v Evropski parlament in delovni program za prihodnjih pet let.
Kongresa EPP-ja, ki je namenjen predvsem pripravam na bližajoče se volitve v Evropski parlament, se udeležujejo tudi predsedniki SLS-a Janez Podobnik, SDS-a Janez Janša in NSi-ja Andrej Bajuk.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje