Predsednik Turčije Recep Tayyip Erdogan se je spet odzval na spore njegove države z Nizozemsko in drugimi evropskimi državami. Kot je dejal v govoru v Ankari, bo turški narod na referendumu 16. aprila dal najboljši odgovor sovražnikom Turčije. Hkrati je zagrozil z novimi ukrepi proti Nizozemski, ki konec tedna turškima ministroma ni dovolila, da bi pred aprilskim referendumom nagovorila Turke na Nizozemskem.

"Nizozemce poznamo iz pokola v Srebrenici"
"Še več moramo storiti" glede ukrepov proti Nizozemski, je dejal. "Tega ne bo mogoče rešiti samo z obžalovanjem, potrebno bo mnogo več," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP še dejal Erdogan.

Erdogan je glede nizozemsko-turškega spora omenil tudi dogodke v Srebrenici leta 1995, ko nizozemski pripadniki modrih čelad niso preprečili genocida nad Bošnjaki, ki so ga zakrivili pripadniki vojske bosanskih Srbov.

"Nizozemsko in Nizozemce poznamo iz pokola v Srebrenici. Vemo, kako zelo pokvarjen je njihov značaj zaradi pokola 8.000 Bošnjakov," je dejal turški predsednik in dodal, da Turkom nihče ne bo dajal lekcije o civilizaciji.

Rutte: To je odvratno potvarjanje zgodovine
Na Erdoganove izjave se je nemudoma odzval nizozemski premier Mark Rutte, ki je dejal, da so besede turškega predsednika o Srebrenici "odvratno potvarjanje zgodovine". Dodal je, da tovrstne izjave zastrupljajo ozračje, Nizozemska pa se "ne bo spustila na tovrstno raven". "To je popolnoma nesprejemljivo," je še dejal predsednik nizozemske vlade.

Nekdanji župan Srebrenice: To je zloraba Srebrenice
Na Erdoganovo izjavo se je odzval tudi nekdanji župan Srebrenice Ćamil Duraković. Za spletni portal klix.ba je dejal, da ga kot žrtev žali zloraba Srebrenice in da to ni politično korektno.

"Obstajajo tudi drugi načini, da se pokloni Srebrenici, ne glede na odgovornost in posledice tega, kar se je tam zgodilo. Če upoštevamo dejstva, so vse članice Združenih narodov enako odgovorne. Še posebej članice Nata in vsi tisti, ki so bili takrat soudeleženi, a niso nič storili, da bi preprečili genocid. Mislim, da to kaže na to, da je Srebrenica predmet političnih manipulacij, ko jo nekdo potrebuje, ko pa mi v Srebrenici nekoga potrebujemo, se to pogosto ne opazi in ne pridejo pravočasno ali pa sploh ne pridejo," je dejal Duraković, ki je bil s 16 leti eden od okoli 3.000 preživelih, ki so na t. i. pohodu smrti julija 1995 po padcu Srebrenice v roke bosanskih Srbov prišli do Tuzle in se tako rešili.

Odnosi med Nizozemsko in Turčijo so se zaostrili konec tedna, ko je Nizozemska turškim predstavnikom prepovedala sodelovati na zborovanjih v podporo turškemu predsedniku Recepu Tayyipu Erdoganu oz. ustavnim spremembam, ki mu bodo podelile več pristojnosti in o katerih bodo turški volivci in volivke na referendumu odločali 16. aprila.

Zadeve so se začele zapletati, ko so nizozemske oblasti turškemu ministru za zunanje zadeve Mevlutu Cavusogluju prepovedale sodelovati na zborovanju v Rotterdamu. Nato se je na Nizozemsko (iz Nemčije, kjer je bila na obisku) odpravila turška ministrica za družino Fatma Betul Sayan Kaya. Z avtomobilom se je odpeljala v Rotterdam, da bi nagovorila zbrane na konzulatu, a so jo pred vhodom prestregle nizozemske oblasti. Prepovedale so ji vstop na konzulat, nato pa se je morala v policijskem spremstvu vrniti v Nemčijo.

Zamrznitev diplomatskih odnosov na visoki ravni
Turčija se je na prepoved odzvala tako, da je zamrznila meddržavne diplomatske odnose in sporočila, da nizozemskim diplomatom ne bo dovolila, da se vrne v Ankaro. Diplomati se bodo lahko vrnili, ko bo Nizozemska izpolnila turške zahteve glede zborovanj pred referendumom, se še glasi sporočilo iz Turčije.

"Dokler Nizozemska ne bo popravila škode, ki jo je povzročila, so zamrznjeni odnosi na najvišji ravni in načrtovana srečanja na ministrski ravni," je po seji turške vlade sporočil njen podpredsednik Numan Kurtulmus. "Ne dovolimo, da bi letala, na katerih so nizozemski diplomati ali odposlanci, pristala v Turčiji ali uporabljala naš zračni prostor. Tisti, ki so ustvarili krizo, so odgovorni za to, da jo odpravijo," je še dejal namestnik turškega premierja.

Rutte: Sankcije niso tako hude
"Še vedno se mi zdi bizarno, da o sankcijah govorijo v Turčiji, čeprav imamo mi več razlogov za jezo," se je nizozemski premier Mark Rutte odzval na sankcije, ki jih je proti njim uvedla Turčija, in dodal, da te "niso tako hude".

Visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Federica Mogherini in evropski komisar za širitev Johannes Hahn sta nato v skupni izjavi pozvala Turčijo, naj se izogiba pretiranim izjavam in dejanjem, ki bi lahko še zaostrili napetosti v sporu z Nemčijo in Nizozemsko. "Evropski kolegi si demokratične vrednote ter osnovne pravice in svoboščine razlagajo selektivno," pa je na to odgovorilo turško zunanje ministrstvo in dodalo, da se "Evropska unija skriva za solidarnostjo z državo članico in podpira Nizozemsko, ki je očitno kršila človekove pravice in evropske vrednote".

Napovedani novi nastopi turških politikov v Nemčiji
Ne glede na napeto situacijo turške oblasti načrtujejo nove nastope visokih predstavnikov vladajoče Stranke za pravičnost in razvoj (AKP) v Nemčiji. Kot poroča nemški časnik Bild, naj bi do konca marca v Nemčiji pripravili najmanj 15 nastopov nekdanjih turških ministrov, poslancev ali vidnih članov AKP-ja. Trenutno ni v državi nobenega turškega ministra.

Večino predreferendumskih zborovanj naj bi pripravili v Severnem Porenju – Vestfaliji, kjer živi največ nemških Turkov z volilno pravico, Berlinu, Stuttgartu, Hamburgu in Münchnu.

Kot poroča AFP, so v Posarju medtem napovedali, da bodo prepovedali vse predvolilne nastope tujih predstavnikov. Kot je napovedala ministrska predsednica Posarja Annegret Kramp-Karrenbauer, bo vlada storila vse, da v Posarju prepove tovrstne nastope. "Notranji turški konflikti nimajo kaj iskati v Nemčiji," je dejala po poročanju Bilda.