Predsednik Evropskega sveta Charles Michel med plenarnim zasedanjem Evropskega parlamenta v Bruslju, kjer so razpravljali o prihodnjih odnosih med Evropsko unijo in ZDA pod novim predsednikom Joejem Bidnom.  Foto: Reuters
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel med plenarnim zasedanjem Evropskega parlamenta v Bruslju, kjer so razpravljali o prihodnjih odnosih med Evropsko unijo in ZDA pod novim predsednikom Joejem Bidnom. Foto: Reuters

Michel je na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta povedal, da demokrata Bidna, ki je v sredo prisegel na položaj 46. predsednika ZDA, vabi, da se udeleži izrednega zasedanja Evropskega sveta v Bruslju, ki bi lahko potekalo vzporedno z vrhom Nata, saj je "nova agenda za Evropo in za ZDA, ki jo želimo dati na mizo, ambiciozna". Datum vrha zveze Nato, ki se ga bo udeležil Biden, še ni določen in bo odvisen od razvoja pandemije covida-19. Michel se je v torek zvečer z generalnim sekretarjem Nata Jensom Stoltenbergom pogovarjal o možnostih, da bi zasedanje EU-ja organizirali ob istem času kot vrh Nata.

EU predlaga krepitev partnerstva z ZDA

Von der Leyen: Evropa ima v Beli hiši znova prijatelja
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa je v Evropskem parlamentu, ki je razpravljal o prihodnjih odnosih med EU-jem in ZDA, poudarila, da ima Evropa po "dolgih štirih letih" predsedovanja Donalda Trumpa v Beli hiši znova prijatelja. "Današnji dan prinaša dobre novice: ZDA so se vrnile in Evropa je pripravljena s staro partnerico obnoviti zaupanje, da bi vdihnili novo življenje našemu dragocenemu zavezništvu," je dodala. Današnjo inavguracijo v Washingtonu je izpostavila kot dokaz odpornosti ameriške demokracije.

Michel: Delimo si vrednote, interese in geopolitično realnost
Tudi Michel meni, da inavguracija Bidna pomeni priložnost za "pomladitev transatlantskih odnosov, ki so močno trpeli v zadnjih štirih letih". Na prvi dan mandata Bidna je nanj naslovil predlog, da EU in ZDA skupaj "zgradijo nov temeljni pakt" o odnosih. "Za močnejšo Evropo, za močnejšo Ameriko. Za boljši svet," je poudaril Michel. Znova je potrdil strateški pomen tesnih odnosov EU-ja in ZDA. "Delimo si vrednote, skupne interese, kulturne in zgodovinske vezi ter geopolitično realnost," je dejal.

Prednostne naloge: okrepitev multilateralizma, boja proti covidu-19, obnova gospodarstev ...
Meni, da bi se morali EU in ZDA osredotočiti na prednostne naloge, ki so okrepitev multilateralnega sodelovanja, boj proti covidu-19, spopadanje s podnebnimi spremembami, obnova gospodarstev, zagotavljanje pravične trgovine in spodbujanje digitalne transformacije. EU in ZDA morajo združiti moči za zagotavljanje varnosti in miru, je dejal Michel. Zaveda se, da vse to ne bo lahko in da so med EU-jem in ZDA razlike, ki ne bodo čudežno izginile, a je prepričan, da je skupaj to mogoče. Izpostavil je, da se zdi, da so se ZDA spremenile, prav tako se je spremenil pogled Evrope in preostalega sveta nanje. Spremeniti se mora tudi pogled ZDA na EU, je dejal, a poudaril, da strani še vedno veliko več združuje kot deli.

Michel: Dogodki 6. januarja lekcija vsem nam
Dogodki 6. januarja, ko so privrženci sedanjega predsednika ZDA Donalda Trumpa v Washingtonu vdrli v Kapitol, pa so pokazali, da imamo še en skupen poseben izziv – zaščito demokracije in vladavine prava, je izpostavil Michel. Dogodke 6. januarja je označil za "lekcijo vsem nam" in opozorilo, da imamo v naših dobro uveljavljenih demokracijah vladavino prava in demokracijo prepogosto za samoumevni. "Zaščita demokracije zahteva stalno pozornost in stalno delo na krepitvi socialne kohezije. To velja v ZDA in tudi v Evropi," je dejal.

Zasedanje Evropskega parlamenta je potekalo virtualno oziroma na daljavo. Foto: EPA
Zasedanje Evropskega parlamenta je potekalo virtualno oziroma na daljavo. Foto: EPA

Von der Leyen: Sovražni govor in lažne novice grožnja demokraciji
Von der Leynova pa je opozorila, da so milijoni Američanov glasovali za Trumpa in da se jih je več sto udeležilo omenjenega vdora v Kapitol. "Predsednik Trump bo morda zgodovina v nekaj urah, a podporniki ostajajo. Na volitvah je za Trumpa glasovalo več kot 70 milijonov ljudi," je opozorila. Glede vdora v Kapitol pa je dejala, da se to zgodi, ko se besede udejanjijo, "ko sovražni govor in lažne novice postanejo realna grožnja demokraciji". Opozorila je, da tudi v EU-ju nismo odporni proti temu fenomenu. Meni, da bi morali biti v Evropi pozorni na ljudi, ki sledijo nebrzdanim teorijam zarote, ki so pogosto mešanica povsem absurdnih fantazij.

Weber: Dan upanja. Štiri leta delitev družbe za nami.
Tudi evropski poslanci so prihod novega predsednika ZDA v Belo hišo prav tako pozdravili kot priložnost za okrepitev odnosov med Evropo in ZDA pri spopadanju s skupnimi izzivi in grožnjami demokratičnemu sistemu. Vodja politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP) Manfred Weber je poudaril, da "je danes dan upanja". "Štiri leta delitev družbe so zdaj za nami." Da ima danes EU priložnost, ki je ne sme izpustiti, je poudaril tudi vodja politične skupine liberalcev (Renew) Dacian Ciolos.

Evropski poslanec Levice Martin Schirdewan pa je dejal, da so štiri leta Trumpove vlade spodkopala zaupanje v demokracijo, ki jo je treba obnoviti in okrepiti. Obnova multilateralizma ter spoštovanje pravic in demokratičnih institucij pa sta skupen izziv ZDA in EU-ja tudi po mnenju vodje socialistov in demokratov (S&D) v parlamentu Iratxe Garcie Perez. Grozljivi prizori napada na Kapitol kažejo, da "se moramo boriti proti dezinformacijam".

Napad na Kapitol je obsodil tudi Jerome Riviere iz skrajno desne skupine Identiteta in demokracija (ID). Obenem je obsodil blokado predsednika Trumpa na družbenih omrežjih. Tudi evroposlanec Evropskih konservativcev in reformistov (ECR) Derk Jan Eppink je posvaril pred utišanjem javne razprave.