Female genital mutilation (FGM) ali obrezovanje ženskih spolovil je po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) vsakršno dejanje, ki delno ali v celoti odstranjuje zunanje dele ženskih spolovil, oziroma so kakršne koli druge poškodbe ženskih spolovil, pa naj bo to zaradi kulturnih, verskih ali kakršnih koli drugih (ne)zdravstvenih razlogov. V praksi se izvajajo tri vrste obrezovanja:
Dnevno je tako pohabljenih 8.000 žensk. Amnesty International pa ocenjuje, da vsako leto v skoraj 30 državah pohabijo tri milijone deklic, v glavnem zaradi verskih razlogov. Operacijo oziroma poseg izvajajo pri deklicah, ko te dosežejo določeno starost, poseg pa lahko povzroči velike težave pri rojevanju in spolnih odnosih.
"Resolucija je opomin vsem vladam, da morajo vzpostaviti dolgoročno vizijo na ravni zakonodaje, ki bo prepovedovala obrezovanje žensk in deklic ter jih zaščitila pred dolgoročnimi psihičnimi posledicami, ki so posledica te nevarne prakse," je zapisala v sporočilu za javnost vodja projekta Amnesty International STOP FGM oz. Odpravimo obrezovanje ženskih spolnih organov Christine Loudes.
Obrezovanje - mučenje ali tradicija?
Resolucija poudarja, da bi morala zakonodaja vsebovati kazni za kršitelje, hkrati pa izpostavlja tudi pomen izobraževanja. Prav tako pa bi morale države zagotoviti zdravstveno varstvo ter psihološko pomoč ženskam in deklicam, ki so bile žrtve pohabljenja.
Zakon ni dovolj le na papirju, treba ga je izvajati
Po podatkih Evropskega inštituta za enakopravnost spolov ima zakonodajo, ki obravnava vprašanje obrezovanja žensk (FGM), le osem članic Evropske unije, med njimi so: Avstrija, Danska, Finska, Nemčija, Grčija, Irska, Portugalska in Švedska. Enajst držav članic EU-ja je FGM uvrstilo med nasilje nad ženskami in/ali neenakost med spoloma. V drugih državah tovrstni predlogi nimajo zadostne podpore vlade.Ženske in dekleta, ki so bila podvržena obrezovanju spolnega organa, imajo pravico zaprositi za azil, a znova ne v vseh državah članicah EU-ja. V organizaciji STOP FGM opozarjajo, da je evropska zakonodaja za azil pod drobnogledom in je potrebna sprememb. Ob tem opozarjajo, da ni dovolj le to, da so stvari zapisane v zakonu – izvajati se morajo tudi v praksi.
Velik dosežek v Afriki
A ne smemo si zatiskati oči. Obrezovanje ženskih spolnih organov se izvaja tudi v Evropi.
Po podatkih Amnesty Internationala (AI) je samo v Evropi pol milijona žensk in deklic, ki so bile obrezane, letno pa je 180.000 takih, ki jim grozi obrezovanje.
Če pogledamo širše, so številke še bolj grozljive. Po vsem svetu je obrezanih okoli tri milijone žensk in deklet. Obrezovanje ženskih spolovil je najpogostejše v 28 afriških državah, v Jemnu, Iraku, Maleziji in Indoneziji. Glede na poročilo, ki so ga Združeni narodi izdali februarja letos, naj bi lani v Afriki okoli 2.000 skupnosti opustilo obrezovanje ženskih spolnih organov, kar je velik dosežek.
Obrezovanje žensk krši tudi pravico do življenja
Kot še opozarjajo pri organizaciji STOP FGM, obrezovanje ženskih spolovil krši pravico žensk do njihove telesne in duševne integritete, do zagotovitve dobrega zdravja in do humanega ravnanja. Predstavlja diskriminacijo žensk in nasilje nad njimi. Prav tako pa krši pravico otrok do tega, da so otroci, in v skrajnih primerih celo pravico do življenja.
Female genital mutilation (FGM) ali obrezovanje ženskih spolovil je po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) vsakršno dejanje, ki delno ali v celoti odstranjuje zunanje dele ženskih spolovil, oziroma so kakršne koli druge poškodbe ženskih spolovil, pa naj bo to zaradi kulturnih, verskih ali kakršnih koli drugih (ne)zdravstvenih razlogov. V praksi se izvajajo tri vrste obrezovanja:
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje