Za poslanci svobodnjakov so po njihovem odhodu ostali napisi s pozivi za mir. Foto: Reuters
Za poslanci svobodnjakov so po njihovem odhodu ostali napisi s pozivi za mir. Foto: Reuters

Zelenski je avstrijske poslance nagovoril prek videopovezave in se Avstrijcem zahvalil za humanitarno pomoč ter pomoč pri projektih, kot je odstranjevanje min. Ob tem je poudaril, "kako pomembno je, da do zla nismo moralno nevtralni".

V desetminutnem govoru je dejal, da teče že 400. dan ruske agresije proti Ukrajini. Gre za "totalno vojno Rusije proti našim ljudem", v kateri ljudje vsak dan izgubljajo življenja, je poudaril, pri čemer je opozoril, da ljudje ne umirajo le v spopadih, ampak tudi zaradi neeksplodiranih min in granat. "Ko se obračamo na vas, da vas prosimo za podporo, vas prosimo za zaščito življenj," je še dejal Zelenski in avstrijske poslance pozval, naj pridejo v Ukrajino in se sami prepričajo o dogajanju.

Avstrija je ena zadnjih držav članic Evropske unije, ki je ukrajinskemu predsedniku dala možnost nagovoriti parlament, čemur je kot edina nasprotovala poslanska skupina svobodnjakov. Po izrečeni dobrodošlici predsednika parlamenta Wolfganga Sobotke so bili poslanci FPÖ-ja edini, ki niso ploskali. Namesto tega so ob začetku govora Zelenskega iz rjavih papirnatih vrečk potegnili napise z besedami "Prostor za mir" in "Prostor za nevtralnost", ki so jih postavili pred seboj na mizo. Nato so skupaj zapustili dvorano.

Govoru Zelenskega je v parlamentu prisluhnil tudi avstrijski predsednik Alexander van der Bellen. Foto: Reuters
Govoru Zelenskega je v parlamentu prisluhnil tudi avstrijski predsednik Alexander van der Bellen. Foto: Reuters

Kickl: Svobodnjaki se edini zavzemamo za mir

Vodja svobodnjakov Herbert Kickl je bil že pred govorom Zelenskega kritičen, da so vlada in druge opozicijske stranke enostransko podprle stran v vojni. "Kot nevtralna država daje Avstrija besedo predsedniku države, ki je v vojni," je opozoril. "Žalostno je, da je FPÖ edina stranka v parlamentu, ki resno jemlje našo večno nevtralnost in se s tem tudi zavzema za mir," je še dejal Kickl.

Avstrija pravi, da ji njena nevtralnost preprečuje vojaško vpletanje v vojno, zato Ukrajini ne more pošiljati orožja, čeprav jo politično podpira.

Svobodnjaki so v avstrijskem parlamentu tretja največja stranka, v javnomnenjskih raziskavah pa je trenutno na prvem mestu z rahlo prednostjo vladajoča ljudska stranka kanclerja Karla Nehammerja in opozicijskimi socialdemokrati. Naslednje volitve so predvidene jeseni leta 2024.

FPÖ je leta 2016 podpisal sporazum o sodelovanju s stranko Enotna Rusija ruskega predsednika Vladimirja Putina, s katerim so se zavezali za okrepitev političnega in gospodarskega sodelovanja med državama. Podrobnosti sporazuma sicer stranka ni želela razkriti.

Svobodnjaki so se spopadali tudi z obtožbami, da so od Rusije prejemali plačila za predstavljanje proruskih stališč v avstrijskem parlamentu. Po lanskem ruskem napadu na Ukrajino so kritizirali tudi sankcije proti Rusiji.