"Turčija je pripravljena narediti svoj del za rešitev krize med dvema prijateljskima državama, ki sta njeni sosedi v Črnem morju. Med pogovori sem znova dejal, da bi z veseljem gostili vrh na ravni voditeljev ali gostili razprave na tehnični ravni," je povedal turški predsednik.

Poudaril je, da Turčija "še naprej podpira suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine" in zavrača rusko priključitev ukrajinskega polotoka Krim leta 2014.

"Naš obisk je potekal v občutljivem obdobju," je dejal Erdogan, potem ko sta obe strani podpisali nov sporazum o prosti trgovini.

Ob zahvali je Zelenski dejal, da je "pripravljen narediti vse, kar je mogoče, kjer koli in v vseh oblikah", za mir v Ukrajini. "Ne glede na to, kje lahko končamo vojno, je pomembno, da so vsi iskreno pripravljeni nanjo," je dodal.

Turčija se je že novembra lani ponudila za posrednika v rusko-ukrajinskih napetostih. Turški diplomatski viri so januarja sporočili, da naj bi obe državi izrazili naklonjenost njihovi ponudbi.

Rusija se na povabilo Erdogana za zdaj še ni odzvala. Erdogan in ruski predsednik Vladimir Putin sta v zadnjih letih razvila tesne odnose, vendar Ukrajina zanju predstavlja občutljivo vprašanje. Ankara podpira članstvo Kijeva v Natu in odločno nasprotuje ruski priključitvi Krima leta 2014 zaradi zaščite turško govoreče tatarske manjšine.

Ruski predsednik medtem kritizira svojega turškega kolega, ker je Kijevu zagotovil oborožena brezpilotna letala, ki jih ukrajinska vojska uporablja proti proruskim separatistom na vzhodu Ukrajine. Turčija pa hkrati nabavlja ruski protiraketni sistem S-400, kar je razjezilo članice Nata na čelu z ZDA.

Turčija je sicer energetsko odvisna od Rusije, saj 33,6 od skupno 48,1 milijarde kubičnih metrov plina dobavi iz Rusije. Turška odvisnost od tuje energije je postala očitna prejšnji teden, ko je prekinitev dobav iz Irana za nekaj dni ustavila turško industrijo, še navaja Deutsche Welle.

Kremelj poziva ZDA, naj nehajo stopnjevati napetosti v Evropi

Medtem je Kremelj spet pozval ZDA, naj nehajo zaostrovati napetosti, potem ko je Washington napovedal, da bo zaradi napetosti na rusko-ukrajinski meji v Evropo napotil dodatnih 3000 vojakov.

"Na žalost Američani še naprej zaostrujejo napetosti," je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov in pri tem opozoril, da je najnovejša napotitev ameriških vojakov za okrepitev Natovih sil v Evropi le še poslabšala razmere v regiji.

Ameriško obrambno ministrstvo je v sredo sporočilo, da bo iz Nemčije v Romunijo premestil približno 1000 ameriških vojakov ter napotil dodatnih 2000 vojakov iz ZDA v Nemčijo in na Poljsko. Odločitev je bila sprejeta predvsem zaradi ruskega kopičenja vojakov na ukrajinskih mejah.

"To niso ukrepi, namenjeni zmanjšanju napetosti. Ravno nasprotno, to so dejanja, ki vodijo k povečanju trenj," je dejal Peskov.

Po njegovih besedah je zaskrbljenost Rusije zaradi širitve Nata na vzhod in nameščanja ameriških vojakov zdaj povsem razumljiva, prav tako so popolnoma razumljivi vsi ukrepi, ki jih Rusija sprejema za zagotavljanje lastne varnosti in interesov.

Zahodne sile že dalj časa svarijo pred rusko invazijo na Ukrajino in v primeru napada grozijo s protiukrepi, na primer s sankcijami proti ožjemu krogu ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Macronova prizadevanja za diplomatsko rešitev

V okviru prizadevanj za diplomatsko rešitev rusko-ukrajinske krize se je francoski predsednik Emmanuel Macron danes po telefonu pogovarjal s kolegi iz Rusije, Ukrajine in Poljske, Putinom, Zelenskim in Andrzejem Dudo, so sporočili iz Elizejske palače. Macron je pojasnil, da želi najti politično rešitev za zmanjšanje napetosti.

V okviru prizadevanj se je v sredo zvečer po telefonu že pogovarjal z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom, poroča francoska tiskovna agencija AFP.