"Prosim za odpuščanje - v imenu Cerkve in Boga vas prosim za odpuščanje," je dejal papež v romunskem mestu Blaj. "Brezbrižnost goji predsodke in neguje jezo ter zamere," je dejal poglavar Katoliške cerkve. "Kolikokrat sodimo prehitro, z besedami, ki zbodejo, z odnosom, ki seje sovraštvo in delitve," je dejal po poročanju BBC-ja.

Romi so stoletja žrtve preganjanja v Evropi. V holokavstu naj bi jih bilo ubitih več sto tisoč. Danes živijo predvsem v južni in srednji Evropi, v Romuniji pa predstavljajo okoli 10 odstotkov prebivalstva. Opozarjajo na težave pri pridobivanju zaposlitve zaradi diskriminacije. Številni Romi živijo v revščini.

Papež škofe razglasil za blažene

Papež se je z romsko skupnostjo srečal po ceremoniji v Blaju, v okviru katere je Frančišek sedem grškokatoliških škofov, ki so bili zaprti in mučeni v času komunistične vladavine v Romuniji, razglasil za blažene. Oblasti so škofe pridržale leta 1948 zaradi izdaje, ker niso hoteli prestopiti v pravoslavno krščanstvo. Vseh sedem je umrlo v samicah, pokopani pa so bili na skrivaj.

"Novi blaženi so trpeli in žrtvovali svoja življenja, s tem ko so nasprotovali ideologiji totalitarizma in prisile," je papež dejal v nagovoru okoli 60.000 zbranim pri maši v Blaju.

Današnja slovesnost je potekala na Polju svobode, kjer so oblasti leta 1948 zahtevale združitev s Pravoslavno cerkvijo, a v to takratni grškokatoliški škof Ioan Suciu ni privolil. Poleg njega so blaženi po poročanju nemške tiskovne agencije DPA postali še škofi Valeriu Traian Frentiu, Vasile Aftenie, Tit Liviu Chinezu, Ioan Balan, Alexandru Rusu in Iuliu Hossu.

Palice celic, v katere so zaprli omenjene škofe, so vgradili v sedež, posebej izdelan za tokratni papežev obisk. Papež Frančišek je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v nagovoru poudaril, da so "ti pastirji, mučeniki vere pridobili in romunskemu ljudstvu zapustili dragoceno dediščino, ki jo je mogoče povzeti v dveh besedah: svoboda in milost".

Bogoslužje v skladu z bizantinskim verskim obredom

Današnje bogoslužje je sicer potekalo v skladu z bizantinskim verskim obredom. To je bilo prvič, da je Frančišek kot papež mašo obhajal po vzhodnocerkveni tradiciji. Nasploh je papež ob tej priložnosti pohvalil raznolikost verskega izražanja v večinoma pravoslavni Romuniji.

Grškokatoliška cerkev je bila v Romuniji med letoma 1948 in 1989 s komunističnim odlokom prepovedana. Večina romunskih katoličanov, katerih skupnost je leta 1948 štela 1,5 milijona ljudi, je zaradi močnega političnega pritiska opustila svojo vero, tako da se je skupnost danes zmanjšala na okoli 200.000 ljudi v državi z 20 milijoni prebivalcev.