Vlada ljudi poziva, naj se pripravijo na izstop iz EU-ja. Foto: Reuters

Gre za scenarij vlade v primeru izstopa države iz EU-ja brez dogovora, imenovan "operacija Yellowhammer", ki ga je vlada objavila v sredo. Poročilo sicer izvira z začetka avgusta, prikazuje pa zelo temno podobo morebitnih učinkov brexita brez dogovora med Londonom in Brusljem. Predvideni datum izstopa države je 31. oktober.

Kot poroča nemški portal Deutsche Welle (DW), vlada tako pričakuje, da bi se promet čez Rokavski preliv v enem dnevu skrčil za od 40 do 60 odstotkov, motnje pa bi trajale tri mesece.
Izbruhnili naj bi protesti po vsej državi, kar bi pomenilo dodaten pritisk na policijo.

Finančne storitve in izmenjava osebnih podatkov in podatkov med organi pregona med Združenim kraljestvom in Unijo bi bili ovirani.

Majhna in srednje velika podjetja bi imela težave preživeti.

Vse skupaj pa bi lahko še poslabšalo slabo vreme pozimi.

Vpliv zastojev na meji na dobavo zdravil

Kratkoročno gledano, bi lahko tovornjaki na prehod meje čakali dva dni, svari poročilo. To bi vplivalo na uvoz zdravil in zdravstvenih proizvodov. Zaradi kratkih rokov uporabe nekaterih zdravil in potrebščin pa vlada ne bi mogla narediti veliko za omilitev teh negativnih učinkov.

Prehrambni sektor bi bil prizadet v nekaj tednih, če ne celo dneh, saj je odvisen od prostega gibanja in neocarinjene trgovine znotraj EU-ja, medtem ko za blago zunaj Unije veljajo visoke carine.

Ob tem bi britanski delavci, študenti, potniki in upokojenci v EU-ju takoj izgubili zdravstveno zavarovanje, ki jim ga zdaj v Uniji financira britanski javni zdravstveni sistem (NHS).

Da bi se izognila t. i. trdi meji med Severno Irsko in Irsko, bi vlada uvedla politiko, po kateri razen izjem ne bi izvajali dodatnih pregledov. A kot ugotavlja poročilo, ta model ne bi bil dolgoročno vzdržen.

London je sporočil, da bo po brexitu potniškim letalom iz Unije dovolil pristati na britanskih letališčih, Bruselj pa bo dovolil polete iz Združenega kraljestva v preostalih 27 članic, a le do marca 2020.

Vlada je sicer poudarila, da objavljeni dokument ni "ocena učinkov niti napoved najverjetnejšega scenarija". V Londonu dodajajo, da "posodabljajo predvidevanja".

Keir Starmer iz opozicijske laburistične stranke je medtem dejal, da poročilo dokazuje, da imajo poslanci in poslanke, ki želijo preprečiti brexit brez dogovora, prav. "Boris Johnson mora zdaj priznati, da ni bil pošten do britanskega ljudstva glede posledic brexita brez dogovora," je sporočil.

Poslanci in poslanke so prejšnji teden vlado prisilili v objavo poročilo, potem ko je bila njegova različica avgusta objavljena v časopisu Sunday Times.

Johnson ne želi sklicati parlamenta

Britanski premier Boris Johnson je zanikal, da bi se kraljici Elizabeti , ki je formalno potrdila prekinitev dela parlamenta, zlagal, zakaj je to potrebno storiti. Foto: Reuters

Medtem je premier Boris Johnson zavrnil pozive poslancev, naj znova skliče parlament, pri čemer je vztrajal, da prekinitev parlamentarnega dela ni namenjena olajšanju izvedbe njegovega načrta za brexit.

Opozicija mu namreč očita, da se s suspenzom parlamenta poskuša izogniti razpravi o njegovih načrtih glede brexita in da poslancem in poslankam krade čas.

Poziv poslancev in poslank prihaja po sodbi škotskega sodišča, da je začasna razpustitev parlamenta nezakonita. Johnson sicer meni, da mora končno sodbo izreči vrhovno sodišče na prizivni obravnavi prihodnji teden.

Pojasnil je, da je parlament razpustil, da bi lahko na novem zasedanju predstavil svoje načrte za izboljšave na področjih zdravstvenih storitev, policije in drugih "prioritet ljudi".

Sassoli: Ločitvenega dogovora brez irskega varovala ne bo
Medtem je predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli ob predstavitvi resolucije, ki jo bo prihodnji teden sprejel parlament, zatrdil, da ločitvenega dogovora brez irskega varovala, ki ga želijo Britanci izločiti, ne bo.

Predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli je poudaril stališče Evropske unije, da ločitvenega sporazuma brez irskega varovala ne bo. Foto: EPA

Varovalo preprečuje trdo mejo na irskem otoku
Temeljni cilj tega varovala je, da bi se izognili "trdi meji" na irskem otoku in tako zavarovali velikonočni sporazum, ključen dosežek v severnoirskem mirovnem procesu v devetdesetih letih. Dogovorjeno je, da se vprašanje meje dolgoročno uredi v sporazumu o prihodnjih odnosih. Če to ne bi bilo mogoče, se lahko po koncu prehodnega obdobja uporabi posebno varovalo oziroma rezervna možnost.

Varovalo predvideva vzpostavitev enotnega carinskega območja
To varovalo, poznano po angleškem izrazu "backstop", predvideva vzpostavitev enotnega carinskega območja EU in Združenega kraljestva, v katerem ne bo ne carin ne kvot, bodo pa veljale skupne zunanje carine. EU je sicer sprva predlagala varovalo, ki bi vključevalo samo Severno Irsko, a je britanska stran želela, da pokriva celotno Združeno kraljestvo. O tej možnosti se sedaj v Bruslju spet vse bolj govori, čeprav z britanske strani za zdaj ni bilo predlogov v tej smeri.

Pripravljenost na vnovično preložitev brexita

Sassoli: Dogovora brez irskega varovala ne bo

Obenem bo parlament v resoluciji prihodnji teden izrazil pripravljenost na podporo vnovični preložitvi brexita, če bi obstajali utemeljeni razlogi za to, na primer za preprečitev izstopa brez dogovora ali v primeru volitev.

Resolucija naj bi utrdila in okrepila stališče EU ter jasno opredelila, da je za morebiten izstop brez dogovora v celoti odgovorna britanska stran. V Bruslju je slišati vse več očitkov, da se Johnson pogaja s figo v žepu, medtem ko dejansko načrtuje izstop brez dogovora.