"Italija ne more sprejeti niti enega človeka več. Nasprotno, nekaj bi jih radi poslali drugam," je v intervjuju za nemški Spiegel ponovil italijanski notranji minister, ki je podvomil v enotnost Evrope. Foto: Reuters
Begunci
Evropsko unijo pretresajo žgoče debate in spori glede prebežnikov, ki pa jih je v Unijo letos prišlo pol manj kot v enakem obdobju lani. Foto: Reuters
Prebežnik
Nedeljski mali vrh EU-ja o migracijah bodo višegrajske države bojkotirale. Foto: Reuters

"V enem letu bo odločeno, ali bo še obstajala enotna Evropa ali ne," je za nemški Der Spiegel povedal vodja do tujcev sovražne stranke Liga. V prihajajočih pogovorih o evropskem proračunu in pred parlamentarnimi volitvami v Evropski parlament prihodnje leto bo znano, "ali je vse skupaj postalo nesmiselno".

Nova italijanska vlada druge članice Evropske unije obtožuje, da so Italijo pri spoprijemanju z migracijami pustile samo. Salvini je ob tem poudaril, da Italija "ne more sprejeti niti enega človeka več". "Nasprotno, nekaj bi jih radi poslali drugam," je povedal.

Na vprašanje, ali bi lahko njegovo stališče prispevalo k odstavitvi nemške kanclerke Angele Merkel, ki je pod pritiskom očitkov v povezavi z migracijsko politiko s strani notranjega ministra Horsta Seehoferja, je odgovoril, da se stališča Berlina in Rima močno razlikujejo tudi na drugih področjih. Med drugim je navedel ekonomsko politiko EU-ja in velik nemški trgovinski presežek.

Tiskovni predstavnik francoske vlade Benjamin Griveaux je medtem posvaril pred razpadom Evrope. "Če Evropa ne bo dosegla dogovora o delu pri skupnem migracijskem načrtu, se bojim, da bo dokončno razpadla," je povedal po poročanju nemške tiskovne agencije DPA.

Zaradi poglabljanja spora med državami glede ravnanja s prebežniki se je oglasil tudi evropski komisar Günther Öttinger in dejal: "Vsa Evropa mora pokazati solidarnost z državami, ki so najbolj obremenjene s prebežniki – z Grčijo, Malto, Ciprom, Bolgarijo, Italijo in Španijo. Treba jih je razbremeniti in prevzeti del stroškov in organizacije."

Borisov: V Evropo samo bežeči pred državljanskimi vojnami
Bolgarski premier Bojko Borisov se je medtem v bolgarskem parlamentu zavzel za "takojšnje zaprtje zunanjih meja EU-ja". Dejal je še, da se bo v Bruslju zavzel, da bi v EU spuščali samo ljudi, ki dejansko bežijo pred državljanskimi vojnami. "Gre za državljanske vojne, ki smo jih kot zahodni svet, hote ali nehote, povzročili sami," je dejal. EU mora poleg tega po besedah bolgarskega premierja vzpostaviti in financirati sprejemne centre za begunce izven Unije, denimo v Libiji, Jordaniji ali Turčiji.

Češki premier Andrej Babiš je medtem zagrozil, da bo tudi njegova država na mejah zavračala prebežnike, če bosta to počeli Nemčija in Avstrija. "V tem primeru bo češke mejne prehode nadzorovala policija, imamo pa tudi zasilni načrt, v skladu s katerim bomo na mejo poslali tudi carinike in vojake," je pojasnil.

Juncker sklical izredni vrh
Zaradi vse bolj napetih odnosov v EU-ju, čeprav je prebežnikov sicer manj kot lani, je predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker za nedeljo sklical mali vrh o migracijah, na katerem pa naj bi se pogovarjali predvsem o krizi v Nemčiji.

Kot je sporočila Mednarodna organizacija za migracije (IOM), je v Evropo prek Sredozemskega morja v prvih petih mesecih letošnjega leta prišlo 40.073 prebežnikov, kar je več kot polovica manj od enakega obdobja lani, ko je staro celino po tej poti doseglo 80.683 ljudi. Leta 2016 pa je do junija v Evropo prek Sredozemskega morja prišlo več kot 215.000 prebežnikov.

Organizacija je še sporočila, da se je letos v primerjavi s predhodnima letoma zmanjšalo tudi število smrti prebežnikov v Sredozemskem morju. Letos je do danes umrlo skupno 857 ljudi, medtem ko je v enakem obdobju lani umrlo 2.106 prebežnikov, leta 2016 pa 2.999.

Italija bo zajela ladji
Ob robu dogajanja je Italija sporočila, da bo zasegla dve ladji nemških nevladnih organizacij, ki v Sredozemskem morju rešujejo prebežnike, da bi preverila njun pravni status.

Oblasti v Rimu trdijo, da ladji Lifeline in Seefuchs, ki pripadata nemški humanitarni organizaciji Mission Lifeline, nezakonito plujeta pod nizozemsko zastavo, piše BBC. Na ladji Lifeline je 226 prebežnikov, ki so jih rešili ob libijski obali. Po podatkih Združenih narodov je na istem območju v četrtek utonilo 220 prebežnikov. Organizacija je zato pozvala k "takojšnjemu ukrepanju".

Toninelli: "Ravnanje Malte nehumano"
Italija je medtem sporočila, da je Malta zavrnila sprejetje ladje Lifeline z več kot 200 prebežniki na krovu. Poteza malteških oblasti je absurdna in nehumana, je na Facebooku zapisal italijanski minister za transport Danilo Toninelli in objavil fotografijo elektronske pošte malteških oboroženih sil, ki trdijo, da ladja Lifeline ni v krizni situaciji, ki bi zahtevala takojšnje reševanje.