Nekateri kmetje se raje odločajo za pridelavo konoplje. Foto: Reuters

Slave Ivanovski je bil do pred dvema letoma eden največjih severnomakedonskih izvoznikov paradižnikov in paprik, nato pa je začel gojiti medicinsko konopljo, ko se je država z njeno legalizacijo pridružila državam, kot so Združeno kraljestvo, Grčija, Tajska in nekatere ameriške zvezne države.

"To je zelo dobičkonosen posel, ki ne zahteva veliko težkega dela in ima prihodnost," je ob svojem steklenjaku v Štipu za Reuters dejal Ivanovski.

Od leta 2017 je bilo v Severni Makedoniji izdanih 28 dovoljenj za gojenje in pridelovanje konopljinega olja, še 15 podjetij pa na dovoljenja čaka. A do zdaj je bilo pridelane zelo malo konoplje, nič pa je še niso bilo izvožene.

Ivanovski, ki je vložil 10 milijonov evrov za nakup zemljišča in tehnologije, je dejal, da je glavni izziv doseganje zahtevane kakovosti. Želi, da bi mu jo uspelo izvažati v Nemčijo in na Poljsko, za to pa mora izpolnjevati mednarodne standarde.

"Pričakujemo, da bo industrija konoplje predstavljala do enega odstotka vse pridelave v državi," je dejal minister za zdravstvo Venko Filipče. Kmetijstvo v Severni Makedoniji, eni najrevnejših evropskih držav, predstavlja skoraj osem odstotkov vse pridelave in deset odstotkov izvoza.

Vlagatelji se spoprijemajo tudi z visokimi stroški in zahtevanimi standardi. Foto: Reuters

Ni tako lahek zaslužek, kot so mnogi pričakovali

Vlada je določila, da mora pridelke konoplje obkrožati štirimetrska žičnata ograja s kamerami, nadzor pa da morajo izvajati oboroženi varnostniki. Rastline morajo biti na zaprtem, bodisi v proizvodnih halah bodisi v steklenjakih.

"Ljudje so mislili, da bo to lahek zaslužek, in so vlagali v gojenje konoplje. Pozneje pa so ugotovili, da je tehnologija draga in da potrebujejo tudi drage certifikate," je dejal Konstantin Dukovski iz Združenja pridelovalcev.

Tudi inženir Goran Andreski je kupil zemljo in želi začeti gojiti konopljo. Opozarja, da je veliko ljudi pohitelo z vlaganji v to industrijo, ker ima Severna Makedonija dolgo kmetijsko tradicijo, a po njegovih besedah v tem primeru ne gre kmetijstvo, ampak za farmacijo. "Od vlade smo prejeli samo smernico glede višine ograje, vse drugo smo morali ugotoviti sami," je dejal.

Podjetje NYSK goji konopljo v halah nekdanje kemične tovarne zunaj Skopja. Da bi lahko rastline gojili v sterilnih razmerah in dobili pridelek, ki se lahko uporabi v medicinske namene, so morali prečistiti zrak, vodo in zemljo.

"Industrija je zelo specifična, ima veliko skrivnosti," je dejal Sašo Sefanoski iz NYSK-ja. Po njegovih besedah je Severna Makedonija dobra država za vlaganje, ker viri niso tako dragi kot v drugih državah.

Reuters poroča, da naj bi bil svetovni trg medicinske konoplje leta 2024 vreden 44 milijard dolarjev, medtem ko je bil lani vreden 13,4 milijarde.