Latvija je članica Evropske unije (EU), ki meji na Rusijo, poleg tega pa ima z njo oziroma njenimi predhodnicami carsko Rusijo in Sovjetsko zvezo precej zgodovinskih izkušenj, tudi trpkih. Po izbruhu krize v Ukrajini in zaostritvi odnosov med Zahodom in Rusko federacijo je Latvija skupaj z Estonijo, Litvo in Poljsko zaprosila zaveznice v Natu za vojaško pomoč, s katero bi Rusiji sporočili, da bo zavezništvo branilo vsako članico, če bo to potrebno.

Latvijci cenijo podporo zaveznikov
Nato je tako leta 2017 v vse štiri države poslal mednarodno sestavljene bataljonske bojne skupine. V Latvijo je odšlo tudi 50 slovenskih vojakov, ki so del večnacionalnega bataljona pod kanadskim poveljstvom. "To je zelo pravilna odločitev. Latvijska vlada in družba cenita podporo zaveznikov. Javnomnenjske raziskave v Latviji to jasno potrjujejo," namestitev Natovih vojakov komentira Struberga, profesorica z oddelka za politične vede Fakultete za družbene vede Latvijske univerze.

Še nikoli nismo živeli tako dobro kot zdaj
Struberga je kljub trenutnim zaostritvam optimistična glede latvijske prihodnosti. "Latvija in nekatere druge države, tudi Slovenija, še nikoli niso živele tako dobro kot zdaj. Dejstvo, da baltske države konstantno uvrščajo v nordijski prostor, jasno govori o doseženih rezultatih. Skratka, ni razloga, da bi razmišljali ali pričakovali kakšno resnejše poslabšanje razmer," je Struberga med drugim dejala v intervjuju za MMC, v katerem je skušala analizirati trenutni položaj v regiji, hkrati pa je komentirala tudi nekatere latvijske notranjepolitične teme. November je bil sicer za to dvomilijonsko državo ob Baltskem morju prazničen, saj so Latvijci praznovali 100. obletnico razglasitve neodvisnosti Latvije, ki se je zgodila 18. novembra 1918.

Odkar je leta 2014 izbruhnila kriza oziroma vojna v vzhodni Ukrajini, kjer je Rusija bolj ali manj odkrito podprla proruske upornike, so se odnosi med Evropsko unijo (Zahodom) in Rusijo ohladili, napetosti pa povečale. Nekateri evropski politiki govorijo o (novi) "ruski grožnji", medtem ko na drugi strani Rusija vse "obtožbe" zavrača, češ da gre za neutemeljeno protirusko histerijo. Latvijci imate veliko izkušenj z Rusi. Mejite na Rusijo, več kot 100 let ste živeli pod carsko Rusijo, nato še skoraj petdeset let pod Sovjetsko zvezo, v Latviji še vedno živi močna ruska manjšina. Kako torej z latvijske perspektive ocenjujete oziroma vidite trenutno geopolitične razmere v regiji? Ali res lahko govorimo o realni ruski grožnji (vzhodni) Evropi in kako velika je?

Govorimo o realni grožnji, a ne bi rekla, da pričakujemo rusko vojaško posredovanje. Bolj kot za vojaške grožnje gre za različne t. i. hibridne grožnje. Govorimo o poskusih vplivanja na volitve, vplivanja na informacijski oziroma virtualni prostor, uporabo ekonomije, še posebej energetskega trga kot vzvoda za dosego političnih ciljev. Gre tudi za poskuse koruptivnega delovanja, kjer je Vzhodna Evropa šibkejša oziroma bolj ranljiva od preostale Evrope. Vse to z namenom destabilizacije oziroma vplivanja na odločevalske in druge demokratične procese v evropskih državah. Hkrati pa seveda ne smemo spregledati ruskih vojaških manevrov. Rusija posodablja in razvija svoje vojaške sile. Moč je kazala na vojaških vajah Zapad 2017 in Vostok 2018, ob tem pa z deklariranimi cilji in nekaterimi dejanji izkazala tudi sovražnost do nas in zahodnih zaveznikov (npr. paralizirala je norveško floto). Torej, kar lahko v tem trenutku Evropejci storimo, je, da podrobno spremljamo in beremo signale, ki jih Rusija pošilja, hkrati pa krepimo svojo vojaško moč in demokracijo v svojih državah.

Latvija je bila ena od štirih držav (poleg Estonije, Litve in Poljske), kamor so bili - glede na razmere v Ukrajini - poslani vojaki zveze Nato, med njimi tudi slovenski. S tem želi Nato pokazati Rusiji, da bo branil vsako zaveznico. Je to prava odločitev latvijskih oblasti in ali bi lahko rekli, da so se zaradi tega razmere med Latvijo in Rusijo kakor koli spremenile oziroma poslabšale?

To je zelo pravilna odločitev. Latvijska vlada in družba cenita podporo zaveznikov. Javnomnenjske raziskave v Latviji to jasno potrjujejo. Tudi Latvija sama z vojaškim proračunom, ki dosega dva odstotka BDP-ja, izpolnjuje Natove standarde in s tem izkazuje pripadnost zavezništvu. Od prihoda Natovih vojakov se odnosi med Latvijo in Rusijo niso bistveno spremenili. Ruska propaganda je navzočnost Natovih vojakov sicer skušala prikazati kot dejavnik nestabilnost in kot grožnjo latvijski družbi. A ministrstvu za obrambo republike Latvije je z informacijsko kampanjo uspelo odgovoriti na ruska propagandna sporočila. Dejavnik, ki je na odnose med Latvijo in Rusijo vplival bolj kot prisotnost Natovih vojakov, so bile sankcije EU-ja proti Rusiji. A Latvija posledice sankcij lažje prenese, ker jih vidi kot pomembno orodje za prikaz enotnosti Evrope proti agresivnim dejanjem Rusije v Ukrajini, širše pa tudi proti evropski varnostni arhitekturi.

Mark Leonard in Nicu Popescu iz možganskega trusta European Council on Foreign Relations (ECFR) sta leta 2007 članice EU-ja glede na njihove odnose z Rusijo razdelila v pet skupin: strateški partnerji, prijateljski pragmatiki, hladni pragmatiki, trojanski konji in novi vojščaki hladne vojne. Latvija je bila skupaj s Češko, Dansko, Estonijo, Irsko, Nizozemsko, Romunijo, Švedsko in Veliko Britanijo uvrščena v skupino hladni pragmatiki. Gre za države, ki sodelujejo oziroma si želijo sodelovati z Rusijo na gospodarskem področju, torej dajejo prednost ekonomskim odnosom, kljub temu pa jo velikokrat tudi kritizirajo, sploh ko gre za vprašanje demokratičnih standardov. Ali ta klasifikacija še vedno drži za Latvijo?

Lahko rečem, da kar drži. Naša "hladnost" pač temelji na izkušnjah in poznavanju Rusije, ruske mentalitete, ki je boljše kot pri nekaterih partnerjih na Zahodu. Hkrati pa razvoj naše ekonomije in diverzifikacija tako našega uvoza kot tudi izvoza stran od Rusije dokazujejo, da smo se iz preteklosti nekaj naučili.

Latvija ima približno dva milijona prebivalcev, od tega je četrtina, to je približno pol milijona, Rusov oziroma ruskega rodu. 150 tisoč prebivalcev ruskega rodu nima latvijskega državljanstva. Kako bi ocenili odnos med latvijsko večino in rusko manjšino?

Način, kako ste vprašali, kaže na poenostavljen pogled na položaj v Latviji, ki je sicer zelo razširjen na Zahodu. Če govorimo o manjšinskem vprašanju v Latviji, potem moramo uporabljati druge številke, in sicer tiste, ki upoštevajo jezik rabe. Moramo govoriti o 37 odstotkih rusko govorečih prebivalcih Latvije, to je tistih, ki doma uporabljajo ruščino kot pogovorni jezik. Odnose med latvijsko večino in rusko manjšino bi lahko označili kot zelo komplicirane. Na osebni ravni so odnosi med Latvijci in Rusi prijateljski, opazna je povečana težnja, da se ustvarjajo mešane družine. Medtem pa na nacionalni ravni položaj ni tako preprost, kar je posledica predvsem drugačnih orientacij in izpostavljenosti različnim medijem. Rusko govoreči prebivalci Latvije namreč večinoma "konzumirajo" ruski medijski prostor, ki pa razširja kremeljsko propagando. Posledica tega je, da je odnos rusko govorečih prebivalcev do latvijske države in vlade skorajda sovražen. Čutijo bolj pripadnost geografskemu prostoru kot pa latvijski državi. Kar se tiče prebivalcev brez državljanstva, njihovo število počasi upada. Gre pa za bolj ali manj osebno odločitev vsakega posameznika, ali opraviti jezikovni preizkus latvijskega jezika, ki je pogoj za pridobitev državljanstva.

Vprašal vas bom neposredno: ali bi se lahko v Latviji ponovil ukrajinski scenarij? To je, da bi se predeli z večinsko ruskim prebivalstvom, predvsem na vzhodu države, uprli vladi v Rigi, Rusija pa bi jih nato vojaško podprla?

Ne, v bližnji prihodnosti ne. Razen če bo Rusija spremenila svojo taktiko do Latvije in drugih dveh baltskih držav. A ruska propaganda v baltskih državah ni (bila) tako uspešna kot v vzhodni Ukrajini.

Če bi se razmere v Ukrajini uredile, bi lažje zadihale tudi Latvija in druge baltske države. A zdi se, da pravega napredka v Ukrajini ni. Gre za zamrznjen konflikt, ki se lahko kadar koli spet razvname. Zadnji primer, ki to potrjuje, je incident z zajetimi ukrajinskimi ladjami. Kakšen razplet torej pričakujete v Ukrajini?

Mislim, da bo Rusija v Ukrajini ohranjala položaj, kakršen je v tem trenutku. Ne vemo še, kaj pomeni zamenjava vodstev v samooklicanih Doneški ljudski republiki in Luganski ljudski republiki, kjer so bili nekdanji (pomembni) voditelji ubiti. Ne trdim, da je zamenjava ljudi na vrhu spremenila položaj. Prav tako ne mislim, da nedavne volitve v obeh regijah in visoka volilna udeležba lahko kar koli spremenijo. Ne nazadnje, v Rusiji imate vsake štiri leta "nadzorovane" volitve. Torej, kar je bolj pomembno za oceno položaja v Ukrajini in za potencialni razplet, je retorika ruskega in tudi ukrajinskega vodstva. To je treba spremljati in analizirati.

Dotakniva se še malo notranjepolitičnih tem v Latviji. Na oktobrskih parlamentarnih volitvah je tako kot na prejšnjih največ glasov dobila proruska stranka Harmonija, ki je v 100-članskem parlamentu Saeimi osvojila 23 sedežev. V parlament se je prebilo še šest strank. "Latvijskim" strankam za zdaj še ni uspelo sestaviti vlade, predsednik tretjeuvrščene Nove konservativne stranke Janis Bordans je 14. novembra vrnil mandat predsedniku Raimondsu Vejonisu, zdaj ga je prevzel vodja drugouvrščene stranke KPV Aldis Gobzems. Kakšno vlado bo dobila Latvija? Bi se lahko zgodilo, da bi bila v njej tudi stranka "ruske manjšine" Harmonija?

Najverjetneje je, da bomo dobili vlado "latvijskih" strank, a bo verjetno trajalo še nekaj časa. Možnost je sicer, da bi drugouvrščena KPV sestavila vlado s Harmonijo, a bi rekla, da je za to zelo majhna verjetnost. Če namreč pogledamo pretekla dejanja in retoriko članov stranke Harmonija, bi namreč njihova prisotnost v vladi lahko ogrozila zunanjepolitično smer Latvije, prav tako pa bi predstavljali tveganje za notranjevarnostni položaj.

Svetovna ekonomska in finančna kriza je močno prizadela Latvijo. Nezaposlenost je dosegla 20 odstotkov, izseljevanje mladega in delovno aktivnega prebivalstva pa je bilo posledično veliko. Se je položaj v zadnjih letih izboljšal, se je "eksodus" iz Latvije ustavil ali vsaj občutno zmanjšal?

Latvija si je po krizi dobro opomogla. Gospodarska rast je konstantno med največjimi v Evropi. Emigracija iz države se je zmanjšala, seveda pa mora latvijska politika doma narediti še nekaj nalog, da bi emigrante privabila nazaj.

Guvernerja latvijske centralne banke Ilmarsa Rimševičsa čaka sodni proces zaradi domnevnega sprejemanja podkupnin. Ena največjih bank ABLV je šla v likvidacijo, potem ko so jo ameriške oblasti obtožile pranja denarja za ljudi z območja nekdanje Sovjetske zveze. Očitno je, da je boj proti korupciji - kot v številnih drugih državah - ena najpomembnejših nalog, ki čaka novo vlado. Katere prioritete bi še izpostavili?

Zagotovo je to boj proti sivi ekonomiji. Eden največjih izzivov bo tudi zdravstveni sistem. Na splošno so se reforme začele uspešno, a hkrati je pred Latvijo še dolga pot ...

18. novembra je Latvija praznovala 100. obletnico razglasitve neodvisnosti. Kljub vsem težavam v zadnjih letih se zdi, da mednarodno okolje še nikoli ni bilo tako ugodno za male narode, kot sta latvijski ali, denimo, slovenski. Članstvo v Evropski uniji, evroobmočju, pa v Natu Latviji vendarle dajejo neko perspektivo za boljše čase, kot so bili večino preteklega stoletja, kajne? Nekdanji predsednik latvijske vlade, zdaj pa podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis, je pred dnevi na Twitterju zapisal, citiram: "Latvija je lahko ponosna na svojo zgodovino. Danes praznujemo 100. obletnico razglasitve neodvisnosti. Latvija je našla svoj prostor v osrčju Evropske unije in evroobmočja." Torej, kakšen je vaš pogled kot profesionalke s področja političnih ved in mednarodnih odnosov na prihodnost Latvije? Ste optimistični?

Sem optimistična. Latvija in nekatere druge države, tudi Slovenija, še nikoli niso živele tako dobro kot zdaj. Dejstvo, da baltske države konstantno uvrščajo v nordijski prostor, jasno govori o doseženih rezultatih. Skratka, ni razloga, da bi razmišljali ali pričakovali kakšno resnejše poslabšanje razmer.