Britanski premierr Boris Johnson s Charlesom Michelom in Ursulo von der Leyen. Foto: Reuters
Britanski premierr Boris Johnson s Charlesom Michelom in Ursulo von der Leyen. Foto: Reuters

V končni izjavi so zbrali več zavez glede zdravstvenih politik, ki bodo pripomogle k temu cilju.

Voditelji G7 so v izjavo vključili skupne korake, kot so pospešitev razvoja in licenciranja cepiv, zdravljenj in diagnostik za prihodnje bolezni na manj kot 100 dni, obenem bi okrepili tudi mednarodne mreže nadzorovanja izbruhov bolezni.

Deklaracijo iz britanskega obmorskega letovišča Carbis Baya, kjer poteka vrh, bodo uradno objavili v nedeljo skupaj s sklepno izjavo vrha. "Deklaracija iz Carbis Baya označuje ponosen in zgodovinski trenutek za nas vse," je tvitnil Johnson. V okviru dogovora se bodo vodilne demokracije zavezale preprečitvi pandemij in skušale zagotoviti, da se kaj podobnega ne ponovi, je dodal.

Skupina sedmih najrazvitejših držav G7 bo v okviru dogovora okrepila zmogljivosti sekvenciranja in podpirala reforme, ki krepijo Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO). Velika Britanija pa namerava ustanoviti tudi nov center za razvoj cepiv, ki bi preprečeval prenos zoonoz z živali na človeka.

Vrh G7, kot običajno, spremljajo tudi protesti. Foto: Reuters
Vrh G7, kot običajno, spremljajo tudi protesti. Foto: Reuters

G7 išče odgovor na kitajske pobude

Voditelji G7 so se danes dogovorili tudi o novem svetovnem infrastrukturnem projektu, ki bo služil kot odgovor na kitajsko pobudo En pas, ena pot oz. novodobno svilno pot. Projekt bo pomagal pri gradnji infrastrukture v najrevnejših državah, so se strinjali.

Voditelji so sprejeli ameriško navdihnjen projekt Zgradimo nazaj boljši svet (B3W), s katerim želijo nagovoriti strateško konkurenco s Kitajsko in se zavzeti za konkretna dejanja, s katerimi bi pomagali ogromni infrastrukturni potrebi v državah z nizkimi in srednjimi prihodki. Ocenjujejo, da bi za zmanjšanje vrzeli na področju infrastrukture med revnejšimi in bogatejšimi državami potrebovali za projekt več kot 40.000 milijard dolarjev.

Podrobnosti o financiranju infrastrukturnega projekta G7 sicer še niso znane. V okviru izvedbe projekta želijo poudarjati pomen varovanja okolja, varnega dela, transparentnosti in boja proti korupciji.

Predstavnik ameriške administracije je še povedal, da si ZDA prizadevajo tudi za to, da bi v sporočilo po vrhu vključili kritiko Pekinga. "Tu ne gre le za soočanje ali spopadanje s Kitajsko. Do zdaj nismo ponudili pozitivne alternative, ki odraža naše vrednote, naše standarde in naš način poslovanja," je dodal o investicijskem projektu.

Kitajska pobuda En pas, ena pot je več tisoč milijard vreden infrastrukturni projekt, ki ga je leta 2013 zagnal kitajski predsednik Ši Džinping in vključuje različne razvojne in investicijske pobude od Azije do Evrope. Dogovore o sodelovanju je podpisalo že več kot sto držav. Lani do sredine leta so s pobudo povezali več kot 2600 projektov v vrednosti 3700 milijard dolarjev. Kitajsko zunanje ministrstvo je lani sicer priznalo, da je okoli 20 odstotkov projektov resno prizadela pandemija covida-19.

Ameriški predsednik Joe Biden je že marca britanskemu premierju Johnsonu predlagal oblikovanje lastnega investicijskega projekta. Biden pa naj bi skušal voditelje še prepričati, naj se jasneje zavzamejo proti praksi prisilnega dela, ki je v nasprotju s človeškim dostojanstvom in grozljiv primer nepravične konkurenčnosti Kitajske.

Gostitelj vrha, britanski premier Boris Johnson. Foto: Reuters
Gostitelj vrha, britanski premier Boris Johnson. Foto: Reuters

Prvo srečanje v živo v skoraj dveh letih

Voditelji Velike Britanije, ZDA, Francije, Nemčije, Italije, Japonske in Kanade se srečujejo na prvem vrhu v živo v skoraj dveh letih. Prisotna sta tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Charles Michel.

Na prvi dan, v petek, je Johnson pozval k učenju iz pandemije, pri okrevanju pa k preprečitvi nekaterih napak iz preteklosti. Zavzel se je za gradnjo bolj zelene, pravičnejše in bolj enake družbe.

Voditelji naj bi se med drugim dogovorili, da bodo v prizadevanjih za končanje pandemije državam po svetu zagotovili milijardo odmerkov cepiva proti covidu-19.

Poleg tega naj bi se posvetili tudi vprašanju morebitne odprave patentne zaščite cepiv proti covidu-19. Za začasno odpravo se je zavzel ameriški predsednik Joe Biden, medtem ko EU na čelu z Nemčijo temu ni naklonjen.