Potem ko so se v Severni Karolini nadaljevali protesti zaradi policijskega streljanja, v katerem je umrl temnopolti 43-letnik, so oblasti vpoklicale tudi narodno gardo. Foto: Reuters
Potem ko so se v Severni Karolini nadaljevali protesti zaradi policijskega streljanja, v katerem je umrl temnopolti 43-letnik, so oblasti vpoklicale tudi narodno gardo. Foto: Reuters
Charlotte
Policisti so proti protestnikom uporabili solzivec in gumijaste naboje. Foto: Reuters

Izredne razmere je guverner Pat McCrory razglasil po drugi noči protestov v največjem mestu v državi Charlotte, ki so ušli izpod nadzora, zaradi česar je policija uporabila solzivec in gumijaste naboje. Med protesti je bilo prvo noč ranjenih 16 policistov in več civilistov, drugo noč pa je bilo ranjenih devet civilistov in štirje policisti. Aretiranih je bilo 44 ljudi.

Zadnji protest se je sicer začel mirno, a je shod prekinilo streljanje, v katerem je bil ranjen en človek v množici. Policija je na začetku sporočila, da je umrl, nato pa pojasnila, da je bil huje ranjen. Policija je sprva še sporočila, da je šlo za incident med dvema civilistoma, načelnik policije Kerr Putney pa je v četrtek sporočil, da preverjajo domneve, da je moškega ustrelil policist.

Še predtem je županja Charlotta Jennifer Roberts razglasila izredne razmere in na pomoč lokalni policiji poklicala narodno gardo ter pripadnike prometne policije. Putney je pojasnil, da so skušali razgnati množico protestnikov, vendar so ti postali vse nasilnejši in v policiste metali različne predmete.

Protesti, ropanja in dodatne enote
Reuters poroča, da so protestniki razbijali okna in kradli predmete iz trgovin, zažgali pa so tudi smetnjake. Na ulicah Charlotta bo razporejenih dodatnih več sto policistov in pripadnikov narodne garde.

Oblasti so sporočile, da policijske ure za zdaj ne bodo uvedle. "Ne vidimo potrebe, da bi mesto povsem zaprli po določeni uri," je dejal Putney. Veliki delodajalci v Charlottu, kot sta Bank of America in Wells Fargo, so delavcem naročili, naj ne hodijo delat v pisarne na tem območju, temveč naj delajo od doma.

Različni zgodbi o okoliščinah uboja
Vzrok za nov izbruh protestov proti policijskemu nasilju je bil torkov incident, ko je policija ustrelila in smrtno ranila 43-letnega Scotta, ki je bil po policijskih navedbah oborožen s pištolo in se ni zmenil za pozive, naj odvrže orožje. Njegova družina trdi drugače in pravi, da je imel v rokah knjigo, in ne orožja.

Na koncu se je izkazalo, da Scott sploh ni bil človek, ki ga je iskala policija. Scotta je ustrelil temnopolti policist Brentley Vinson, ki ni bil uniformiran in ki naj bi ga takoj po tragičnem dogodku poslali na dopust.

Policija: Posnetek potrjuje naše trditve, a ga ne bomo objavili
Kot poroča Reuters, je policija medtem sporočila, da za zdaj nima namena objaviti videoposnetka smrtonosnega streljanja, pokazali ga bodo le družini ubitega. Kot je dejal načelnik Putney, videoposnetek potrjuje to, kar trdi policija, a ne prikaže povsem jasno, da je Scott pištolo uperil v policiste.

Številne civilnodružbene organizacije so policijo pozvale, naj posnetek objavi. Oblasti so sporočile, da je bil policist, ki je streljal, v civilni obleki in ni imel kamere na sebi, a so posnetek posneli drugi policisti in kamere na policijskih vozilih.

Policisti nad protestnike v bojni opremi
Po uboju Scotta so v noči s torka na sredo izbruhnili protesti in po poročanju tamkajšnjih medijev so se policisti s protestniki spopadli v bojni opremi, pri tem pa uporabili solzivec, medtem ko so protestniki napadli in poškodovali policijska vozila.

Guverner McCrory je povedal, da se je za vpoklic narodne garde odločil na poziv lokalne policije, potem ko so protestniki napadli tudi novinarje in druge ljudi. "Ne bomo dopuščali nobenega nasilja proti našim državljanom in policistom ali uničevanja lastnine," je v izjavi za javnost sporočil guverner.

ZDA že nekaj časa pretresajo protesti proti policijskemu nasilju nad temnopoltimi Američani, ki so bili večkrat žrtve policijskih strelov v sumljivih okoliščinah. Policijsko nasilje in protesti so znova spodbudili razprave o obravnavanju temnopoltih prebivalcev v ameriški družbi, nastalo pa je tudi gibanje Življenja temnopoltih štejejo.