Na najnovejšem protestu v prestolnici naj bi se zbralo okoli 50.000 ljudi. Foto: Reuters
Na najnovejšem protestu v prestolnici naj bi se zbralo okoli 50.000 ljudi. Foto: Reuters
Poljska je po jesenskih volitvah močno razdeljena. Foto: Reuters

Nov protest kaže na stopnjevanje spora med poljsko opozicijo, ustavnim sodiščem in predstavniki EU-ja na eni ter poljsko konservativno vlado na drugi strani.

Na demonstracijah so protestniki mahali s poljskimi zastavami in vzklikali "Ustava" in s tem pozivali vlado, naj spoštuje razsodbo sodišča glede pravosodne reforme. Poljsko ustavno sodišče je v sredo razsodilo, da je odločitev vlade o povečanju števila ustavnih sodnikov v nasprotju z zakonodajo. A vlada noče objaviti razsodbe sodišča, saj bi ta s tem postala zavezujoča.


Preberite še:
Razdeljena Poljska - desnica proti desnici (MMC-jev pogovor s poljskim novinarjem)


Protesti kot dokaz demokracije?

Vladajoča stranka Zakon in pravičnost (PiS), ki je novembra lani prevzela oblast ter povečala nadzor nad mediji in drugimi ustanovami v državi, se sooča z vedno večjimi kritikami iz EU-ja, ZDA in organizacij za varstvo človekovih pravic.

Vlada pravi, da so protesti samo dokaz, da demokracija na Poljskem cveti. Ob tem utemeljuje, da so ji volivci oktobra lani podelili dovolj močan mandat, da lahko vpelje korenite reforme.
Protestniki na to gledajo drugače - med njimi poljski novinar, ki pravi, da ne more verjeti, da mora ponovno braniti demokracijo, 27 let po tem, ko so jo dobili. Mestne oblasti ocenjujejo, da se je na ulicah Varšave zbralo 50.000 ljudi, policija (ki jo nadzira vlada) pa po drugi strani trdi, da jih je bilo 15.000, kar pa novinarji, s katerimi smo govorili, zanikajo in pravijo, da je realnejša ocena varšavskega podžupana.

Beneška komisija: Ogrožena demokracija
Tudi Beneška komisija, svetovalni organ Sveta Evrope, meni, da poljska pravosodna reforma ogroža demokratični sistem, človekove pravice in pravno državo, zato je vlado pozvala, naj spoštuje odločitve ustavnega sodišča.

Med drugim so se obregnili ob določilo, ki predvideva, da bi ustavno sodišče sestavljalo 13 sodnikov, kar je po oceni komisije pretirano, zato poljski parlament pozivajo, naj najde rešitev na temeljih vladavine prava.

Komisija ocenjuje, da zahteve po dvotretjinski večini za veljavnost sodb ustavnega sodišča, visoki prisotnosti sodnikov in kronološki obravnavi primerov, ne pa po njihovi pomembnosti, ogrožajo ne le vladavino prava, temveč tudi delovanje demokratičnega sistema. Poleg tega bi sodišče s tem postalo neučinkovito.

Komisija je tudi kritizirala odločitev poljske vlade, da sredine sodbe sodišča ne objavi, češ da bo ta poteza le poglobila ustavno krizo na Poljskem.

Sporna reforma je sicer predtem že odmevala v EU-ju. Evropska komisija je januarja v povezavi z njo sprožila preliminarno preiskavo, ki sodi v sklop okvira za zaščito pravne države, uvedenega leta 2014. EU ga je v primeru Poljske uporabil prvič.