'Naslednjih pet let bom delal dan za dnem, sedel bom v pisarni in nosil obleko. Imel bom dobre in slabe dneve in znova se bom moral boriti tako, kot sem se boril na igrišču. Zapleteno bo,' je izvolitev v dumo leta 2011 komentiral Marat Safin. Foto: EPA
'Naslednjih pet let bom delal dan za dnem, sedel bom v pisarni in nosil obleko. Imel bom dobre in slabe dneve in znova se bom moral boriti tako, kot sem se boril na igrišču. Zapleteno bo,' je izvolitev v dumo leta 2011 komentiral Marat Safin. Foto: EPA

Če se bo kdo odločil za zadnjo možnost, vsekakor ne bo edini. Zdi se, da tudi športniki nikakor niso imuni na čare, ki jih ponujajo bolj ali manj pomembne politične funkcije. Moč, vpliv, informiranost, občutek pomembnosti, možnost, da si vedno pri "skledi". Mnogo športnikov je svoj kapital, ki so si ga trdo prigarali med športnimi boji, skušalo po upokojitvi unovčiti tudi v obleki, kravati in z aktovko v rokah. Kako uspešni so bili, presodite sami, mi vam ponujamo le nekaj najvidnejših obrazov, ki so pomočili prst v kalno politično "mineštro".

Našteli jih bomo nekaj, a ti še zdaleč niso edini. Omeniti je treba vsaj še ameriškega rokoborca Jesseja Venturo, ki je bil štiriletno obdobje guverner Minnesote, NBA-jevca Kevina Johnsona, ki je leta 2008 in tudi štiri leta pozneje postal župan Sacramenta, prestolnice Kalifornije, ter Magglia Ordoneza, nekdanjega bejzbolskega zvezdnika, ki so ga prebivalci venezuelskega mesta Sotillo izvolili za župana.

Zagotovo trenutno najvidnejši politični lik, ki prihaja iz sveta športa, je nekdanji ukrajinski boksarski prvak Vitalij Kličko. 42-letnik je nekdanji svetovni prvak po verzijah WBC in WBO, a je decembra napovedal športno upokojitev. Veliko časa je preživel v Nemčiji, leta 2005 pa se je aktivno vključil v ukrajinsko politiko. Je vodja stranke Ukrajinsko demokratično zavezništvo za reforme (UDAR), ki jo predstavlja tudi v parlamentu, na protestih v Kijevu pa je bil eden glavnih obrazov opozicije. Kličko je tudi prvi svetovni boksarski prvak z doktoratom, saj je leta 2000 na univerzi v Kijevu zagovarjal disertacijo z naslovom 'Nadarjenost in sponzorstvo v športu'. Njegov vzdevek je Železna pest. Podpiral je nekdanjega predsednika Viktorja Juščenka, se neuspešno potegoval za mesto župana Kijeva, oktobra lani pa je napovedal kandidaturo na predsedniških volitvah leta 2015. Nekateri trdijo, da to ni mogoče, saj mora po zakonu vsak predsedniški kandidat do volilnega dne imeti stalno prebivališče v državi vsaj deset let, Kličko pa je dolgo živel v Nemčiji. Če se bo kljub temu lahko potegoval za glasove volivcev, mu javnomnenjske ankete trenutno napovedujejo 19 odstotkov glasov. Foto: EPA
Imran Khan se lahko pohvali z zavidljivo športno kariero, ki je trajala več kot 20 let. Bil je kapetan reprezentance v kriketu, ki velja v Pakistanu za enega najbolj priljubljenih športov, svojo državo je leta 1992 popeljal celo do prvega in edinega naslova svetovnih prvakov. Po športni upokojitvi je vstopil v politiko. Leta 1996 je ustanovil stranko Pakistan Tehreek-e-Insaf (Gibanje za pravičnost) in postal njen predsednik. V nacionalni skupščini je sedel med letoma 2002 in 2007, lani je bil znova izvoljen. Leta 2012 ga je organizacija Asian Society izbralo za osebnost Azije, predvsem med mladimi ostaja velik vzor. Poleg politične kariere je tudi velik človekoljub, rektor univerze in član vodstva neke bolnišnice. Z zbiranjem sredstev je v mestu Mianwali ustanovil svoj kolidž. Foto: EPA
Leta 1985 je Gari Kasparov, ki je bil rojen v Azerbajdžanu, postal najmlajši šahovski svetovni prvak v zgodovini. Takrat je postal sinonim za šahovskega genija, mnogi ga imajo tudi za najboljšega šahista vseh časov. A leta 2005 je zapustil svet črno-belih figur in vstopil v rusko politično življenje. Ustanovil je stranko Enotna civilna fronta, katere cilj je bila 'ohranitev volilne demokracije v državi', pridružil pa se je tudi opozicijskemu združenju Druga Rusija, katere vodilo je nasprotovanje predsedniku države Vladimirju Putinu. Do danes ostaja njegov oster kritik. Leta 2008 je želel vstopiti v predsedniško bitko, a mu ni uspelo, vztrajno se udeležuje opozicijskih protestov, je tudi eden izmed vodij organizacije Human Rights Foundation. Večkrat se je oglasil pred začetkom olimpijskih iger v Sočiju. Kasparov je nasprotoval kandidaturi Sočija, saj je prepričan, da bi igre 'Putinovim prijateljem omogočile poneverbo na milijone dolarjev ter dale sijaj Putinovemu avtokratskemu režimu', protigejevsko zakonodajo pa je označil kot 'še eno kršitev svobode govora in združevanja v Rusiji'. Foto: EPA
Emmanuel Dapidran Pacquiao, skrajšano Manny Pacquiao, je na rodnih Filipinih mnogo več kot idol, je ikona. Oboževanje si je prislužil z neverjetno boksarsko kariero, v kateri je postal prvi boksar, ki je postal svetovni prvak v kar osmih različnih kategorijah, s čimer se je zapisal v zgodovino tega športa. Sodi med najuspešnejše pa tudi najbogatejše boksarje tretjega tisočletja. A priljubljeni Pac-Man je danes, pri 35 letih, predvsem politik. V tekmi za filipinski kongres je leta 2010 presenetil favorita Roya Chiongbiana in postal predstavnik svoje province Sarangani v hramu demokracije. Ta uspeh je ponovil tudi tri leta pozneje. Javno je podprl tudi nekatere politike v svoji drugi domovini, ZDA, na primer senatorja iz Nevade Harryja Reida in kalifornijskega guvernerja Jerryja Browna. Foto: EPA
In ko smo že pri ZDA ... Arnold Schwarzenegger, rojen v Gradcu v Avstriji, je daljnega leta 1970 pri 23 letih s popolnim telesom postal najmlajši dobitnik prestižnega naziva v svetu bodybuildinga, Mr. Olimpia, s katerim se je nato okitil še šestkrat. Drugo je zgodovina - sledila je selitev čez lužo, med katero je v Terminatorju z močnim nemškim naglasom izrekel tudi kultne besede 'I'll be back'. A z Arniejem ni šale. Kot člana republikanske stranke so ga volivci v Kaliforniji leta 2003 izvolili za guvernerja, to delo je opravljal dva mandata, do leta 2011. V tem času so se pojavljale govorice o spolnih zlorabah, ki pa so ostale brez potrditve. Schwarzi je podpisal več pomembnih okoljevarstvenih zakonov, javno ni podprl nobenega republikanskega predsedniškega kandidata, sem in tja pa se še vedno pojavijo namigovanja, da je njegova največja neizpolnjena želja selitev v Belo hišo. Ameriška ustava mu (za zdaj) kaj takega preprečuje, saj ni rojen Američan. Foto: EPA
V Evropskem parlamentu med več kot 750 poslanci sedi tudi (vsaj) eden nekdaj vrhunski športnik. To je Slovak Peter Štastny, v hokejskem svetu poznan tudi kot Peter Veliki. Štastny je v NHL-ju, najmočnejši hokejski ligi na svetu, igral kar 15 let, nosil je drese ekip Quebec Nordiques, New Jersey Devils in St. Louis Blues. Ima tudi kanadsko državljanstvo. Po koncu udarjanja ploščka je vstopil v politiko in bil leta 2004 izvoljen v evropski parlament na listi Slovaške demokratične in krščanske unije (SDKU), ki je v Bruslju del poslanske skupine Evropske ljudske stranke. Drugi mandat je začel leta 2009, njegov predvolilni slogan pa je bil 'S pogumom in odločnostjo za močno Slovaško'. Foto: EPA
Finec Ari Vatanen je postal leta 1981 svetovni prvak v reliju, kar štirikrat je slavil zmago tudi na dirki Pariz-Dakar, a po dokončni upokojitvi leta 2003 je danes 61-letnega Finca premamila politika. Leta 1999 je bil na listi konservativne Finske nacionalne koalicije izvoljen v evropski parlament, v katerem se je ukvarjal predvsem s prometno in kmetijsko politiko ter obdavčitvijo avtomobilov. Vatanen je imel od leta 1993 stalno prebivališče v Franciji, zato se je leta 2004 odločil za vnovično kandidaturo, a takrat v Franciji. Bil je izvoljen kot član konservativne Francoske zveze za ljudsko gibanje. Zanimivo, čez pet let je znova preizkusil volilno podporo v rodni Finski, a se mu v parlament ni uspelo prebiti. Spodletela mu je tudi kandidatura za predsednika Svetovne avtomobilistične zveze (FIA), od lani pa je predsednik Estonske avtomobilistične zveze. Foto: EPA
Seveda tudi Slovenija ni imuna na menjavo kariere športnik - politik. Eden najvidnejših predstavnikov nekdanjih vrhunskih športnikov v političnem življenju je Mariborčan Peter Vilfan, dobitnik zlate medalje za Jugoslavijo na svetovnem prvenstvu leta 1978, dolgoletni član ljubljanske Olimpije in prvi kapetan slovenske košarkarske reprezentance. Po koncu kariere je postal športni komentator, kmalu pa tudi ljubljanski mestni svetnik. Na predčasnih parlamentarnih volitvah decembra 2011 je bil izvoljen za poslanca Pozitivne Slovenije. Ob njem poslanske klopi greje tudi še ena nekdaj uspešna športnica, atletinja Alenka Bikar. Foto: BoBo
Pele, 'kralj nogometa', tudi pri 73 letih ne more brez športa. Sodeč po mnogo seznamih in glasovanjih najboljši nogometaš vseh časov, eden najbolj slavnih Brazilcev ali kar športnikov na sploh, rojen kot Edson Arantes do Nascimento, je vsaj 'potipal' tudi politično življenje. Pele ni kandidaral pri nobeni stranki, je pa med letoma 1995 in 2001 opravljal delo brazilskega izrednega ministra za šport, potem ko je takšno ponudbo že dvakrat prej zavrnil. Na ta položaj ga je imenoval predsednik države Cardoso, v tem času pa je Pele predstavil zakonodajo, s katero je želel izkoreniniti ali vsaj zmanjšati korupcijo v brazilskem nogometu. Zakona mu ni uspelo spraviti skozi proceduro. Ministrski položaj je zapustil zaradi govoric o vpletenosti v korupcijski škandal. Foto: EPA
George Weah je ena izmed legend afriškega nogometa. Leta 1995 je postal prvi afriški dobitnik prestižne nagrade zlata žoga, trikrat je postal tudi najboljši nogometaš svoje celine in se prikupil navijačem AC Milana. Po koncu kariere se je vključil v politično življenje svoje domovine Liberije. Leta 2005 je kandidiral celo za predsednika države in se uvrstil v drugi krog, v katerem pa ga je prepričljivo porazila Ellen Johnson Sirleaf. Čeprav so ga ljudje občudovali kot nogometaša, pa jih kot govorec, strateg in strokovnjak ni prepričal. Očitali so mu tudi nizko izobrazbo v primerjavi s Sirleafovo, ki je obiskovala univerzo Harvard. Odšel je v ZDA, a v domovino se je vrnil spet pred predsedniškimi volitvami leta 2011, na katerih pa je bil le podpredsedniški kandidat. Tudi v tej vlogi se mu ni uspelo prebiti v predsedniško palačo, ga je pa Sirleafova, ki je še vedno voditeljica države, lani imenovala za vodjo kampanje za mir in spravo v državi. Foto: EPA
Sebastian Coe, olimpijski prvak v teku na 1.500 metrov leta 1980 in 1984, je dve leti po športni upokojitvi tekaške čevlje zamenjal za obleko, lakirane čevlje in kravato. Kandidiral je na listi konservativne stranke za britanski parlament in uspelo mu je. Po koncu prvega mandata mu dosežka leta 1997 ni uspelo ponoviti, a ostal je v politiki kot osebni tajnik vodje torijcev, danes pa britanskega zunanjega ministra Williama Haguea. Prejel je naziv baron in lord, leta 2006 pa tudi vitez. Predvsem pa je bil viden leta 2012, saj je opravljal delo vodje organizacijskega odbora za pripravo poletnih olimpijskih iger v Londonu. Britanci so se strinjali, da je v tej vlogi zelo dobro opravil svoje delo. Foto: EPA
Kaka Kaladze je bil vrsto let stalni član gruzijske nogometne reprezentance ter član uglednih klubov Dinamo Kijev in AC Milan. Nogometne kariere ni vlekel predolgo, saj je imel kup drugih načrtov. Leta 2012, pri 34 letih, je skozi glavna vrata prišel v gruzijsko politiko, saj je postal član opozicijske stranke Gruzijske sanje milijarderja Bidzine Ivanišvilija. Uspelo je obema - stranka je postala zmagovalka na parlamentarnih volitvah, Kaladze pa poslanec. A ne za dolgo, saj je imel novi premier zanj še pomembnejše mesto, imenoval ga je za ministra za energijo. To delo opravlja še zdaj, čeprav mu kritiki očitajo pomanjkanje znanja in tudi navzkrižje interesov, saj se Kaladzevo podjetje ukvarja prav z energetskimi posli. Foto: EPA
Bill Bradley je nekdanji zvezdnik košarkarske lige NBA, z newyorškimi kratkohlačniki je osvojil tudi dva prstana. Po koncu kariere se je ustalil v New Jerseyju, kjer je bil tudi izvoljen v senat - in to ne enkrat, ampak kar trikrat, tako da je bil senator med letoma 1978 in 1997. Leta 2000 so njegove ambicije postale še večje, saj se je v demokratski stranki potegoval celo za predsedniško nominacijo, a je moral športno priznati poraz Alu Goru. Kot vemo, Gore na volitvah ni uspelo zmagati. Bradley je poleg tega dobitnik nagrade Rhodes, ki jo univerza v Oxfordu podeljuje najboljšim podiplomskim tujim študentom, avtor sedmih knjig, radijski voditelj in poslovnež. Foto: EPA
Marat Safin, lomilec ženskih src zunaj teniških igrišč in lomilec loparjev na njih, se je od profesionalnega tenisa poslovil novembra 2009. V karieri je osvojil dva turnirja za grand slam, bil je tudi številka 1, a mnogi so prepričani, da se je za še večje uspehe prikrajšal kar sam, s tem da pogosto ni znal krotiti svojih čustev. Kakor koli, po koncu udarjanja rumene žogice je postal uradnik v ruski teniški zvezi ter član ruskega olimpijskega komiteja, a vleklo ga je drugam, v politiko. Decembra 2011 je postal poslanec v dumi, saj so mu volivci namenili dovolj glasov. V parlamentu zastopa regijo Nižni Novgorod in je član Putinove Enotne Rusije. Pred dobrim letom je podprl zakon, s katerim so prepovedali ameriškim državljanom posvojitve ruskih sirot. Foto: EPA
Končno ženska. V dumi že vse od leta 2007 sedi tudi Alina Kabajeva, ena najuspešnejših telovadk na svetu, ki je prav tako kot Safin del poslanske skupine Enotna Rusija. Danes 31-letna Kabajeva je dobitnica dveh olimpijskih medalj, 14 medalj s svetovnih in 25 z evropskih prvenstev. A tuji mediji morda o njej še več pišejo zadnja leta, ko je postala političarka. Kot članica Putinovega klana je podprla vse v tujini najbolj sporne zakone, ki jih je duma sprejela po hitrem postopku, tudi t. i. protigejevsko propagando. Leta 2008 pa so se pojavile celo govorice o tem, da je dolgoletno romanco s predsednikom Putinom kronala s poroko. Oba sta te trditve zavrnila kot popolno laž. Foto: EPA
Junaka brazilskega naslova svetovnih nogometnih prvakov leta 1994, Romario in Bebeto, sta svojo slavo in priljubljenost dobro unovčila pri rojakih tudi po tem, ko sta nogometne čevlje postavila v kot. V Braziliji je udeležba na volitvah obvezna, zato mnogo strank išče slavne kandidate, ki bi nezainteresirane volivce spravili na volišča. Tako sta se na glasovalnih lističih znašla tudi člana 'selecaa'. Romario je bil leta 2010 izvoljen v brazilski parlament kot član socialistične stranke, Bebeto pa zastopa Demokratsko delavsko stranko v regionalni skupščini države Rio de Janeiro. Foto: EPA
Vanja Udovičić je bil vrsto let nepogrešljiv član srbske vaterpolske reprezentance, s katero je osvojil tri olimpijske medalje in dva naslova svetovnih prvakov. Danes, pri 32 letih, je že povsem v drugih vodah, saj je lani septembra sprejel ponudbo srbskega premierja Ivice Dačića, naj postane minister za mladino in šport. Foto: EPA
In za konec še 'najbolj slavni nogometni lasje na svetu', ki pripadajo Carlosu Valderrami. Plavolasi kodrasti Valderrama, kolumbijska nogometna legenda, je bil zaščitni znak svoje reprezentance v 90. letih, popeljal jo je tudi na tri SP-je. Danes, pri 52 letih, ohranja divjo pričesko, ki ga bo morda pripeljala tudi v kolumbijski parlament. Novembra lani je objavil kandidaturo za kongresne, torej parlamentarne volitve, za stolček se bo potegoval kot član stranke U predsednika Juana Manuela Santosa. Ali mu bo uspelo, bomo videli marca. Foto: EPA