Sodišče je odločilo, da je 86-letni Riveros, ki je oporišče Campo de Mayo v bližini Buenos Airesa vodil v času argentinske diktature med letoma 1976 in 1983, kriv številnih zlorab in kršitev človekovih pravic, ki so se dogajale v oporišču. Riveros je bil obtožen več kot 40 zločinov proti človečnosti, obsojen pa je bil predvsem zaradi mučenja in pretepanja, ki sta zakrivila smrt 15-letnega Floreala Avellanede, ter ugrabitve njegove matere Iris Pereyra.

Najstnika in njegovo mati so aretirali marca 1976, le mesec dni po vojaškem udaru v Argentini. Oba so mučili, da bi jim izdala, kje se skriva njun oče oz. soprog, ki mu je po opozorilu sosedov o policijski raciji uspelo pobegniti, a mati in sin tega nista vedela. Pereyrova je na sojenju nekdanjemu generalu povedala, da sta bila s sinom izpostavljena grozovitemu mučenju, med drugim tudi z elektrošoki po vsem telesu. Pereyrovo so iz pripora izpustili po treh letih, sinovo truplo pa je pozneje, z zvezanimi rokami in nogami ter globokimi ranami in sledmi mučenja, naplavilo na obalo Urugvaja.

"Ne bodite blagi do Riverosa!"
Oče umorjenega najstnika Floreal Avellaneda, ki je bil tudi nekdanji voditelj Komunistične partije, je po sojenju dejal, da je s sodbo zadovoljen, hkrati pa je pozval, naj z Riverosom ne bodo blagi. "Kazen mora odslužiti v navadnem zaporu, tudi če tam umre, pa ne bo nikoli trpel tako, kot smo trpeli mi," je povedal Avellaneda.

Riveros je bil prvič obtožen leta 1985, a ga je takratni predsednik Carlos Menem leta 1989 oprostil vseh obtožb. Argentinsko vrhovno sodišče je oprostilno sodbo preklicalo in tako omogočilo ponovno sojenje. Poleg obsodbe Riverosa je sodišče izreklo še več drugih obsodb - nekdanji vodja policije v Buenos Airesu Fernando Verplaetsen je bil zaradi sodelovanja pri zločinih obsojen na 25 let zapora, na od osem do 18 let zapora pa so bili obsojeni še štirje drugi obtoženci.

Campo de Mayo eno najbol krutih oporišč
General Santiago Omar Riveros je sodeloval v operaciji Kondor. Ta je predstavljala načrt južnoameriških diktatorjev, s katerim so želeli v 70. letih 20. stoletja odstraniti politične nasprotnike in utrditi svoje režime. V oporišču Campo de Mayo je bilo med vojaško diktaturo med letoma 1976 in 1983 zaprtih približno 5.000 ljudi, več kot 30.000 ljudi pa je v tistem času izginilo. Oporišče Campo de Mayo je bilo eno največjih taborišč med diktaturo pod vodstvom generala Leopolda Galtierija.