Luka Mišetić zahtevo po izničenju utemeljuje s tem, da zaradi sojenja v odsotnosti Gotovina ni mogel dokazovati svoje nedolžnosti. "Zato zahtevamo, da se dokumenti o njegovih obsodbah v Franciji odstranijo iz njegovega spisa, dokler haaško tožilstvo ne bo našlo priče iz francoske vlade, ki bo pripravljena odgovarjati na navzkrižno izpraševanje."

Gotovina je bil med letoma 1986 in 1995 v Franciji zaradi oboroženega ropa, izsiljevanja in ugrabitve obsojen na devet let in pol ječe.

Odvetniki Gotovine so prepričani, da dokumenti o kriminalni preteklosti ne dokazujejo, kar trdi tožilka: da je Gotovina bežal pred francoskimi oblastmi. Po njihovem prepričanju nihče od francoskih oblasti ni nikdar obvestil Gotovine, da ga iščejo, kot tudi niso izkoristili instrumenta države, da bi aretirali nekoga, ki je pod sodnim pregonom. Ravno nasprotno, trdijo njegovi odvetniki, francoske oblasti so med letoma 1992 in 2001 z Gotovino imele stike na vojaški bazi. Francija se do Gotovine ne obnaša, kot da je kriminalec, temveč visoki častnik hrvaške vojske in hrvaški državljan.

Obsojen na devet let in pol zapora
V dokumentih, ki jih je haaška tožilka Carla del Ponte priložila obrazložitvi zavrnitve prošnje Gotovine, da bi na sojenje počakal doma, je zapisano, da je bil med letoma 1986 in 1995 Gotovina v Franciji zaradi treh kaznivih dejanj - oboroženega ropa, izsiljevanja in ugrabitve, obsojen na devet let in pol zapora. O njegovih kriminalnih dejanjih naj bi na Hrvaškem vedeli zelo malo, piše Jutarnji list.

Tudjmanu je bilo rečeno, da je bil Gotovina v tujski legiji in ima bogato vojaško znanje, njegova kriminalna dejanja v Franciji pa naj bi bila omenjena le z opazko, da je v Franciji "delal neke neumnosti", na kar naj bi Tuđman odgovoril, da vojne tako ali tako ni nameraval voditi z "redovnicami".

Pretekli teden je Gotovina zaprosil Haag, naj mu dovolijo začetek sojenja počakati v Zagrebu, za kar sta jamčila tudi hrvaška vlada in zadrski nadškof, vendar je bila njegova prošnja zavrnjena.