Letošnje volitve v kraljevini Španiji so najtesnejše volitve v zadnjih desetletjih. Socialistična stranka (PSOE) s premierjem Josejem Luisom Rodriguezom Zapaterom na čelu se za prevlado tesno bojuje proti Ljudski stranki (PP) Mariana Rajoya. Koga bodo Španci izbrali, da bo poleg kralja Juana Carlosa vodil državo, bo znano v nedeljo, so pa to ene najzanimivejših in najtesnejših volitev, polne očitkov, obtoževanja in medsebojnega zmerjanja.

Zadnje javnomnenjske raziskave, ki sta jih v ponedeljek objavila časopisa La Vanguardia in El Mundo, kažejo, da imajo Zapaterovi socialisti približno štiriodstotno prednost pred Rajoyevo Ljudsko stranko, a bitka še zdaleč ni odločena, saj strankarska prvaka čaka še nekaj dni soočenj pred končno odločitvijo, ki bo znana v nedeljo zvečer. V prvi televizijski debati, ki so jih Španci letos znova uvedli po letu 1993, je z rahlo prednostjo zmagal Zapatero, v drugi televizijski debati pa je Zapatero zmagal že za 15 odstotkov.

Bolje kaže socialistom
Socialistom javnomnenjske raziskave napovedujejo nekaj več kot 43 odstotkov glasov, ljudska stranka pa naj bi jih dobila približno 39 odstotkov. Volilna udeležba naj bi bila 78-odstotna, kar je celo nekaj več kot leta 2004, ko so Španci skorajda drli na volišča, da bi si zagotovili poraz vlade, ki jim je zaradi udeležbe v vojni v Iraku zadala enega najhujših udarcev - teroristični napad na postajo Atocha v Madridu, kjer je bilo ubitih 191 ljudi, več kot 1.800 je bilo ranjenih, špansko prestolnico pa je zaznamoval za vedno.

Kaj je za Španijo naredil Zapatero?
Zapatero je v štirih letih svoje vladavine odpoklical španske vojake iz Iraka, začel in nato zaradi napada na madridsko letališče Barajas končal pogajanja z baskovsko teroristično organizacijo Eta o premirju, ustanovil špansko sodišče za nasilje nad ženskami, uzakonil poroke istospolno usmerjenih in uvedel program za pomilostitev nezakonitih priseljencev.

Zapatero je svojim nasprotnikom dal vedeti tudi, da bo vedno sponzoriral raziskave in razvoj ter izobraževanje, saj verjame, da so ključnega pomena za uspeh španskega gospodarstva. Povišal je minimalno plačo in uvedel še nekaj socialnih ugodnosti, predvsem za najrevnejše prebivalce, brezposelnost pa se je pod Zapaterom spustila na 7,95 odstotka, kar je najnižja brezposelnost po letu 1978.

Volilna udeležba bo odločujoča
Zelo pomembno vlogo na letošnjih izjemno tesnih volitvah bo imela volilna udeležba. Konservativni volivci so po navadi tisti, ki so zvesti svoji stranki in se volitev udeležijo vedno, volivci socialistične stranke pa niso tako zvesti in potrebujejo resnično dober razlog, zato da se podajo na volišča in oddajo svoj glas.

Zapatero je volivce socialistične, pa tudi ljudske stranke pozval, naj se volitev udeležijo v velikem številu. "Neudeležba pomeni, da izgubljamo vsi. Z vsakim oddanim glasom pa zmaguje demokracija. Španija zmaguje," so bile Zapaterove besede na volilnem zborovanju na Kanarskih otokih. Rajoy je med volilno kampanjo uporabil svoje skrivno orožje - nenapovedan nastop svojega predhodnika in izredno priljubljenega politika med volivci konservativne stranke, nekdanjega premierja Joseja Marie Aznarja. Španski mediji so to potezo komentirali kot zadnje 'zatočišče' in obupano potezo Rajoyja, da bi na svojo stran pridobil še kakšnega volivca.

Če se bodo javnomnenjske napovedi uresničile in bo na volitvah zmagal Zapatero s svojo Socialistično stranko, pa kljub vsemu ne bo imel zadostne večine v 350-članskem parlamentu in bo moral iskati zaveznike v manjših strankah.

Vse se vrti okoli terorizma, migracij in gospodarstva
Glavne teme letošnje volilne kampanje, ki se je uradno začela le dva tedna pred volitvami, so gospodarstvo, migracije in terorizem baskovske separatistične organizacije Eta.

Oba kandidata sta se osredotočila na gospodarstvo, ki je v zadnjem času doživelo rahel zaton zaradi nižje gospodarske rasti, ki jo je povzročil pok t. i. nepremičninskega balončka. Rajoy je Zapateru očital, da so se v njegovem mandatu cene osnovnih življenjskih potrebščin višale hitreje, kot so se višale plače in da se je brezposelnost močno povečala, Zapatero pa je poudaril, da se je v času njegove vlade bruto domači proizvod vsako leto v povprečju povečal za 3,8 odstotka in da se je zaradi tega ustvarilo tri milijone novih delovnih mest.

Zapatero je nagovarjal predvsem mlade volivce, ki jim je obljubil več kot 100.000 novih in cenovno dosegljivih stanovanj (v Španiji je namreč popolnoma normalno, da večina mladih pri 30 letih še vedno živi doma, saj so cene stanovanj občutno previsoke), Rajoy pa je obljubil manjše davke tistim, ki zaslužijo manj kot 1.000 evrov na mesec.

Priseljenci v Španiji - da ali ne?
Španija se kot država ob obali Sredozemskega morja spopada s težavami zaradi ogromnega števila nezakonitih priseljencev predvsem iz Afrike, ki se vsak dan izkrcavajo na njeni obali. Priseljenci pomenijo za Španijo veliko breme, ki oba glavna kandidata postavlja na popolnoma nasprotna pola. Zapatero namreč še vedno zagovarja program za pomilostitev nezakonitih priseljencev, Rajoy pa temu ostro nasprotuje in se zavzema za njihov izgon.

Terorizem Špance straši
Ena glavnih tem volilne kampanje je seveda tudi terorizem. Čeprav je bilo v štirih letih Zapaterove vlade aretiranih nemalo sodelavcev Ete in islamskih teroristov, so Španci po napadih na Madrid, le 72 ur pred prejšnjimi volitvami, še vedno nepredstavljivo prestrašeni in je stališče kandidatov do terorizma, tako Etinega kot tistega islamskih skrajnežev, ena najpomembnejših odločitev pri tem, koga bodo volili.

Rajoy je Zapatera ves čas kampanje obtoževal zavajanja javnosti, saj je ta dejal, da je vlada po napadu na madridskem letališču pretrgala pogovore z Eto, a naj bi nekoliko pozneje priznal, da ima vlada tudi po bombnih napadih še vedno stike z Eto. Zapatero je pojasnil, da so bili pogovori po napadih res prekinjeni, da pa je bila njegova dolžnost kot premierja, da z Eto znova poskuša vzpostaviti pogajanja.

Visoko stanje pripravljenosti zaradi nevarnosti terorizma
Poleg tega je Španija v zadnjih dveh tednih pred volitvami v stanju najvišje pripravljenosti zaradi nevarnosti terorističnih napadov. Ukrep so sprejeli na podlagi zakona, ki so ga sprejeli po terorističnih napadih pred štirimi leti v Madridu, da bi se pred volitvami izognili morebitnim napadom baskovske separatistične organizacije Eta. Trenutno v Španiji vlada druga (od treh) stopnja pripravljenosti, za varnost na predvolilnih zborovanjih pa skrbijo dodatne enote policije in vojske. Prav tako so dodatno zastraženi sedeži strank, nakupovalna središča, avtobusne in železniške postaje in večji športni dogodki.

Španija bo torej v nedeljo dobila novo (ali staro) vlado. V nedeljo bo znano, ali je Zapatero za Špance naredil dovolj in ga hočejo znova videti na čelu vlade ali pa bodo po štirih letih izbrali konservativnejšo politiko Mariana Rajoya in tako vodenje državi znova zaupali Ljudski stranki.

Brina Tomovič