Argentinska predsednica Cristina Fernández Kirchner drži v rokah zemljevid Falklandskega otočja, ki ga Argentinci imenujejo Las Malvinas. Foto: EPA
Argentinska predsednica Cristina Fernández Kirchner drži v rokah zemljevid Falklandskega otočja, ki ga Argentinci imenujejo Las Malvinas. Foto: EPA
Falklandci na referendumu

Falklandski otoki, ki imajo okoli 3.000 prebivalcev, so od leta 1833 pod britansko upravo, a jih Argentina zahteva zase, češ da je pravico do njih "podedovala" od Španije.

Tedanji argentinski diktator Leopoldo Galtieri je 2. aprila 1982 odredil invazijo in zavzetje Falklandov, tedanja britanska premierka Margaret Thatcher pa je odgovorila z vojsko.

Vojna, ki je sprožila največjo britansko zračno in pomorsko bitko po drugi svetovni vojni, je bila kratka, a krvava. Na obeh straneh je zahtevala okoli 900 življenj. Spopad se je 14. junija 1982 končal z argentinskim porazom.

V igri znova ... nafta!
Zahteve tako Velike Britanije kot Argentine po tem atlantskem otočju so se znova okrepile leta 2010, ko so na Falklandih odkrili nahajališča nafte in zemeljskega plina. Napetosti so se pojavile predvsem zaradi britanskih naftnih vrtin pred obalo Falklandskih otokov, ki jih Argentina imenuje Malvini (Las Malvinas).

Falklandska vlada je izvedbo referenduma sicer napovedala že junija lani. Britanci so odločitev takrat pozdravili in sporočili, da bodo spoštovali vsako odločitev prebivalcev otočja. Argentina referenduma ne priznava. Morda tudi zato, ker naj bi bil njegov izid v prid ravno Veliki Britaniji.
Volilno pravico na Falklandskem otočju ima 1.672 volivcev.

Falklandci na referendumu