Svet
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.5 od 11 glasov Ocenite to novico!
Filipini
Po ocenah nevladnih organizacij je bilo v vojni proti mamilom na Filipinih ubitih trikrat več ljudi, kot navajajo oblasti. Foto: MMC RTV SLO
Fatou Bensouda
Glavna tožilka ICC-ja Fatou Bensouda poudarja, da ne gre še za uradno preiskavo. Foto: EPA
Rodrigo Duterte
"Predsednik pozdravlja preliminarno preverjanje, saj ima dovolj obtožb," sporočajo iz Dutertejevega urada. Foto: EPA

Dodaj v

ICC bo preiskoval zunajsodne poboje v vojni proti mamilom na Filipinih

Sproženo preverjanje podatkov tudi glede nasilja v Venezueli
8. februar 2018 ob 18:15
Haag - MMC RTV SLO, STA

Haaško Mednarodno kazensko sodišče (ICC) bo izvedlo preliminarno preverjanje in zbiranje podatkov o domnevnih zunajsodnih pobojih v okviru kampanje proti nezakoniti trgovini z mamili na Filipinih. Od izsledkov bo odvisno, ali bo sprožena tudi uradna preiskava.

Uvedbo preliminarnega preverjanja je potrdila glavna tožilka ICC-ja Fatou Bensouda, filipinski predsednik Rodrigo Duterte, ki je sprožil kampanjo proti mamilom, pa je preiskavo pozdravil. "Našo misijo v Haagu so obvestili, da je urad tožilca Mednarodnega kazenskega sodišča sprožil preliminarno preverjanje domnevnih dejanj, povezanih s kampanjo proti nezakonitim mamilom," je po poročanju nemške tiskovne agencije DPA povedal Dutertejev tiskovni predstavnik Harry Roque.

"Predsednik pozdravlja preliminarno preverjanje, saj ima dovolj obtožb," je povedal Roque po poročanju DPA-ja. Poudaril je, da je Duterte pripravljen priti pred sodišče, če se bo postopek nadaljeval. "Če bo treba, se bo osebno zagovarjal in prišel pred ICC," je pojasnil Rogue.

Tudi glavna tožilka ICC-ja je poudarila, da preliminarno preverjenje še ni preiskava in da gre za "postopek preverjanja razpoložljivih podatkov z namenom odločitve, ali obstaja razumna osnova za nadaljevanje preiskave glede na kriterije, ki jih je uveljavil Rimski statut." Gre za dokument, s katerim je bilo ustanovljeno Mednarodno kazensko sodišče leta 1998.

Dutertejev tiskovni predstavnik je dejal, da primera proti predsedniku samemu ni, ker je kampanja proti nezakoniti trgovini z mamili "izraz policijske moči pri spopadanju s škodljivim problemom trgovine z mamili na Filipinih". Dodal je, da imajo Filipini "kot suverena država odgovornost, da zaščitijo trenutne in prihodnje generacije z učinkovitim naslavljanjem groženj varnosti in blaginji, kot je širjenje nezakonitih mamil".

Filipinski odvetnik navdušen
Filipinski odvetnik Jude Sabio, ki je aprila lani na ICC-ju vložil tožbo proti predsedniku Duterteju in enajstim drugim uradnikom, je sporočil, da je "navdušen". "Duterte in njegova kohorta se morata vsaj srečati s preliminarnim preverjanjem, ki je uvod v uradno kazensko preiskavo," je povedal in dodal, da "upa, da bodo premagali to prvo oviro in da bo ICC za Duterteja in njegove sodelavce izdal nalog za aretacijo".

Predsednikovi kritiki uvedbo preverjanja vidijo kot prvi korak pri iskanju odgovornosti vlade in iskanju pravice za žrtve vojne proti mamilom. "Ob takšnem razvoju mora Duterte spoznati, da ni nad zakonom," je povedal opozicijski senator Antonio Trillanes.

Med julijem 2016 in 17. januarjem letos je bilo v vojni proti tihotapcem mamil po uradnih podatkih ubitih 3.987 ljudi. Nevladna organizacija Human Rights Watch medtem ob sodelovanju z lokalnimi skupinami za človekove pravice ocenjuje, da je umrlo do 13.000 ljudi.

Preverjanje tudi glede nasilja v Venezueli
Bensouda je še sporočila, da je sodišče uvedlo preliminarno preverjanje podatkov tudi glede nasilja nad protivladnimi protestniki v Venezueli. ICC bo preverjal informacije o nasilju venezuelskih varnostnih sil nad protestniki od aprila lani.

Spomladi in poleti 2017 se je vsak dan skoraj 10.000 protestnikov zbralo na protestih proti predsedniku Nicolásu Maduru, ki je odvzel pooblastila parlamentu, v katerem je večino prevzela opozicija in ga skušala odstaviti. Vzpostavil je posebno ustavodajno skupščino, v kateri imajo večino njegovi podporniki.

Na protestih je policija uporabila prekomerno nasilje, aretirali pa so več tisoč nasprotnikov opozicije. Poleg tega so jih v priporu zlorabljali. Več kot 120 ljudi je v izgredih umrlo. Avgusta lani je urad ZN-a za človekove pravice sporočil, da je za kršitve človekovih pravic v Venezueli najodgovornejša vlada.

B. V.
Prijavi napako
Komentarji
dongo
# 08.02.2018 ob 18:45
Kdaj bodo raziskali tisoče ameriških izvensodnih pobojev?
Da izraelskih niti ne omenjam.
Banda dvolična.
Jagoda Lilit
# 08.02.2018 ob 19:01
Kaj a imajo samo islamisti monopol za dovoljeno pobijanje ali kaj? No misijonar si je tudi sam kriv, zakaj se pa sprehaja po bojnem polju?
Na jugu Filipinov lokalna islamistična skupina Maute, ki je prisegla zvestobo Islamski državi, še naprej napada in poskuša na tem območju vzpostaviti provinco kalifata. Misijonar Sebastiano D'Ambra, ki na otoku Mindanao deluje že 40 let, se boji najhujšega.

Misijonar Sebastiano D'Ambra je v pogovoru za Radio Vatikan dejal, da ti džihadisti veliko denarja dobivajo iz tujine, zato v svoje vrste z vabo o visoki plači zlahka pridobijo mlade.

Duhovnika in 15 katoličanov, ki so jih pred 9-imi dnevi ugrabili v Marawiju na otoku Mindanao, pa izkoriščajo za izsiljevanje. Duhovnika so že prisilili, da je vlado prosil, naj ustavi zračne napade. Med drugim je v video sporočilu, ki so ga posneli džihadisti, dejal:

»Gospod predsednik, približno 240 vojnih ujetnikov nas je. Z vsem srcem vas prosimo, da pomislite na nas. Želimo živeti še en dan, še eno noč.«

Filipinska škofovska konferenca je vladne sile pozvala, naj vzpostavijo mir, hkrati pa poskrbijo, da življenja talcev ne bodo ogrožena.

Kot je povedal misijonar Sebastiano D'Ambra je verski fanatizem v Marawiju zelo prisoten. Mesto šteje približno 200.000 prebivalcev, večinoma muslimanov. Kljub temu upa, da bo vseeno prevladala zdrava pamet: »Moliti moramo, da bo prevladala vizija za iskanje dogovora. Predsednik je dejal, da je še prostor za dialog, vendar če bodo islamisti nadaljevali, bo vladna vojska napadla,« je povedal misijonar D'Ambra.
Ramus
# 08.02.2018 ob 20:31
Kdaj pa bo ICC začel preiskovati poboje civilistov v Iraku, Siriji in Afganistanu?
Hik
# 08.02.2018 ob 20:42
Skippy, tudi v Siriji, Iraku, Libiji, Afganistanu, Somaliji, Sudanu... bi bil izvenvojni čas, če jim ne bi tvboji angeli prinesli vojne.
Ramus
# 08.02.2018 ob 20:56
"vojnega in izvenvojnega časa? "

Mrtvemu otroku ki ga je ubil ameriški dron je čisto vseeno ali je bilo v vojni ali pa izven vojne,.... eni res ne razumete tega.
Hik
# 08.02.2018 ob 20:55
@Skippy

Tam se država nima časa ukvarjati z banalnostmi, saj je po zaslugi enih tretjih, za nas nevidnih, nonstop v vojni. Drugače pa sem ziher, da bi Bašar rajši skadil šišo ali dve s Hikom, kakor da se špila partizana proti Skippiyevim prijateljem.
gremyus
# 08.02.2018 ob 19:15
Ja in kaj bodo naredili, če bodo kaj ugotovili ? Nič ! Če se že arbitraža ne upošteva, potem se bodo lahko tudi ugotovitve ICC-ja ignorirale, kajne ? V čem je sploh smisel teh mednarodnih institucij, če se nekaj upošteva, drugo pa ne ?? Farsa.
Nikolaj
# 09.02.2018 ob 11:19
A bodo opravili tudi preiskavo ameriških pobojev v Vietnamu ?
tocco
# 08.02.2018 ob 20:18
Ne skippy ne strelajo na slepo imajo zato raznorazne OGA.
Skippy
# 08.02.2018 ob 20:33
@Ramus
a eni res ne ločite vojnega in izvenvojnega časa? Na Filipinih ni nobene vojne, pa država vseeno pobija svoje državljane.
Skippy
# 08.02.2018 ob 20:45
@Hik
ampak tam jih država izven vojne ne pobija zaradi banalnih zadev, a ne?
Skippy
# 08.02.2018 ob 20:32
Država na nikogar ne sme streljati.
Skippy
# 08.02.2018 ob 19:57
@vl4do
ICC je mednarodno sodišče, katerega ZDA niso niti član. A torej praviš, da v Avstraliji, na Danskem, Japonskem itd. država kar na slepo strelja po svojih državljanih?
Skippy
# 08.02.2018 ob 19:32
Najbolj ubogi v duši in sovražniki ljudi pa so tisti, ki to opravičujejo z neki vojnimi akcijami ZDA in se sploh ne ukvarjajo z novico, ampak spet z Američani.
Skippy
# 08.02.2018 ob 19:31
Pravilno. Nobena država nima pravice pobijati svojih državljanov brez sojenja.

A v slovenski zgodovini še nimate dovolj izvensodnega pobijanja?
Kazalo