Pogodbo bi morale države sprejeti s konsenzom, a to zaradi veta trojice držav ni bilo mogoče. Predstavnik Mehike je sicer predlagal, da bi pogodbo vseeno sprejeli, saj jasne definicije konsenza ni, a je predstavnik Rusije temu nasprotoval. Ker pogodbo podpira večina držav, naj bi Ban Ki Munu poslali osnutek pogodbe, ta pa naj bi jo poslal v Generalno skupščino, kjer naj bi o njej odločali. Takrat naj bi pogodbo z veliko večino sprejeli, veljati pa bo začela, ko jo bo ratificiralo 50 držav.

Da bi oblikovali skupek pravil, s katerimi bi ustavili nenadzorovano trgovino z orožjem, so si diplomati prizadevali skoraj deset let. Med pobudniki za sprejetje pogodbe je že ves čas tudi Slovenija, zdaj pa si prizadevajo, da bi dobili podporo vseh 193 članic Združenih narodov.

"Pomanjkanja vladavine prava v trgovini z orožjem ni mogoče razložiti," je pred več kot tednom dni, ko so začeli pogajanja, dejal generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun in predvsem velike sile pozval h kompromisom. "Imamo vse mogoče standarde, ki regulirajo vse od majic do paradižnikov in pohištva, vendar nimamo standardov za trgovino z orožjem," je povedal.

Države morajo zagotoviti, da orožje ne konča v napačnih rokah
Pogodba, ki uvaja večji nadzor nad sredstvi, ki na leto pobijejo pol milijona ljudi, regulira trgovanje s tanki, oklepniki, topništvom, bojnimi letali, helikopterji, bojnimi ladjami, raketnimi sistemi ter lahkim in majhnim orožjem, ne zajema pa regulacije brezpilotnih letal in granat.

Od držav pogodba zahteva, naj vodijo ustrezno statistiko prodaje orožja in da morajo preveriti, komu prodajo orožje, in zagotoviti, da ne bo končalo v rokah teroristov, organiziranega kriminala ter da ne bo uporabljeno za kršitve človekovih pravic, genocid in zločine proti človečnosti. Pogodba tudi prepoveduje državam izvoz konvencionalnega orožja v države, kjer velja embargo za trgovanje z orožjem, in od držav zahteva, naj preprečijo, da bi orožje doseglo črni trg.

Pomisleki trojice "malopridnih" držav
Pogajanja o regulaciji trgovine s konvencionalnim orožjem so postala mogoča leta 2009, ko je oblast v ZDA prevzel Barack Obama, a so bile prav ZDA tiste, ki so lani onemogočile sprejetje pogodbe. Takrat so v Washingtonu trdili, da je regulacija trgovine s strelivom pomanjkljivo opredeljena, zdajšnji osnutek pa naj bi zadržke odpravljal. Pogodba tudi ne bo posegala v ameriško ustavno pravico do nošenja orožja, ker zadeva le mednarodno trgovino.

Pogodbo so skušali potrditi že lani, a so ji takrat nasprotovale velike države na čelu z ZDA, Rusijo in Kitajsko, tokrat pa so bile proti države, ki v mednarodni skupnosti veljajo za "malopridne" in proti katerim so že sprejeli prepovedi trgovine z orožjem.

Iran trdi, da pogodba zanemarja legitimne zahteve za prepoved transferjev orožja agresorjem ter da je spolitizirana in diskriminatorna, Severna Koreja je prepričana, da pogodba ščiti izvoznike, kot so ZDA, in diskriminira uvoznike orožja, Sirija pa pogodbi nasprotuje, ker ni jasne prepovedi prodaje orožja "nedržavnim" dejavnikom, kot so uporniki proti režimu predsednika Bašarja Al Asada.

Nevladne organizacije opozarjajo na pomanjkljivosti
Osnutek pogodbe so pozdravile mednarodne organizacije za zaščito človekovih pravic (Amnesty International, Oxfam in Control Arms), ki pravijo, da sicer ni popoln, a da je veliko boljši od prejšnjih, saj lahko zmanjša oborožene spopade in kršitve človekovih pravic, če bodo države spoštovale določila pogodbe. Kljub temu trdijo, da je pogodba preozka, saj se ne nanaša na vse oblike konvencionalnega orožja.

"Svet je talec treh držav," je povedala Anna Macdonald iz Oxfama. "Ves čas smo vedeli, da je konsenz problematičen, danes pa to vidimo tudi v praksi," je še povedala in dodala: "Države, kot so Iran, Sirija in Severna Koreja, ne bi smele svetu narekovati, kako regulirati prodajo orožja". "Potrebujemo pogodbo, ki bo spremenila življenja ljudi v Kongu, Maliju, Siriji in drugod, ki trpijo zaradi orožja," je še povedala predstavnica Oxfama.