Islamski skrajneži utrjujejo oblast na osvojenem ozemlju. Foto: Reuters
Islamski skrajneži utrjujejo oblast na osvojenem ozemlju. Foto: Reuters

Skrajna uporniška skupina Islamska država Iraka in Levante (ISIL) je konec tedna razglasila kalifat na ozemlju pod njenim nadzorom od iraške pokrajine Dijala do največjega sirskega mesta Alep.

Njihov vodja Abu Bakr Al Bagdadi, ki se je po novem preimenoval v kalifa Ibrahima, je v avdioposnetku vse muslimane pozval, da se pridružijo boju in vzpostavljanju islamske države, ki se bo raztezala od Evrope in Afrike do jugovzhodne Azije.

Islamski skrajneži, ki se jim je pred časom zaradi okrutnih metod odrekla celo teroristična mreža Al Kaida, so si v treh letih državljanske vojne v Siriji podredili druge uporniške skupine, zdaj pa je to postal njihov cilj tudi v sosednjem Iraku, kjer zahtevajo zvestobo od drugih sunitskih uporniških skupin, ki jih sestavljajo pripadniki iraške vojske v nekdanjem režimu, plemenski borci in privrženci Sadama Huseina.

Po dveh dneh pogovorov v drugem največjem iraškem mestu Mosulu, ki so ga pripadniki ISIL-a osvojili na začetku bliskovite akcije pred tremi tedni, so bili predstavniki drugih uporniških skupin po poročanju BBC-ja postavljeni pred ultimat, da se pridružijo Islamski državi in odložijo orožje, saj so lahko oboroženi samo borci kalifata.

Drugi uporniki brez izbire
Preostalim sunitskim skupinam, ki so se prav tako borile proti šiitski vladi v Bagdadu, ne preostane dosti drugega, kot da se uklonijo zahtevam novih gospodarjev ozemlja, saj je ISIL premočen in je spopad z njim že vnaprej obsojen na poraz. Eden od uporniških voditeljev je dejal, da bodo prisegli zvestobo kalifatu, vendar ne bodo predali orožja, ampak ga bodo skrili.

Skrajneži številnim mladim domačinom v zameno za sodelovanje v boju ponujajo 500 dolarjev mesečno. Pred odhodom na bojišče morajo najprej opraviti dva tedna vojaškega usposabljanja in dva tedna islamskega izobraževanja.