Glavna naloga sodelovanja 350 pripadnikov japonskih obrambnih sil v mirovni misiji je bila pomoč pri gradnji infrastrukture v najmlajši afriški državi, ki je se leta 2011 osamosvojila od severnega dela nekoč skupne države Sudan in razglasila neodvisnost.

Leta 2013 je v Južnem Sudanu izbruhnila državljanska vojna po sporu med predsednikom Salva Kiirom in njegovim namestnikom Riekom Mačarjem, kar je sprožilo val nasilja med glavnima etničnima skupinama v državi, Dinkami in Nueri.

"Ko Južni Sudan vstopa v novo obdobje gradnje države, lahko potegnemo črto pod delovanje naših obrambnih sil," je dejal japonski premier Šinzo Abe in dodal, da bo Japonska še naprej sodelovala pri razvojni pomoči.

Pripadniki japonskih obrambnih sil, ki so bili nastanjeni v prestolnici Džuba, bodo delovanjem v misijo končali maja, ko se bodo vsi vojaki vrnili v domovino.

Odmik od protivojne ustave
Z umikom japonskih vojakov se bo malce zmanjšal pritisk na Abeja, ki je pred napotitvijo obljubil, da bo takoj odstopil z mesta predsednika vlade, če bodo smrtne žrtve med vojaki.

Lažje bo zadihala tudi japonska obrambna ministrica, ki je doslej zavračala pozive opozicije k odstopu, saj konflikta v Južnem Sudanu ni opisovala kot spopad. V tem primeru bi namreč moral Tokio odpoklicati svoje vojake, saj je prav ustavitev spopadov pogoj za delovanje japonske vojske v mirovnih misijah ZN-a.

Za veliko razburjenja med Japonci je poskrbela odločitev lani novembra, ko so japonskim vojakom dovolili sodelovanje v reševalnih misijah in pri spremljanju osebja ZN-a ter nevladnih organizacij.

Omenjena odločitev je bila sicer v skladu z zakonodajo, ki jo je Abe leta 2015 pripravil za razširitev delovanja japonske vojske, kar je po mnenju kritikov oslabilo protivojno usmerjeno japonsko ustavo.