Pravico do sodelovanja pri izvolitvi papeža imajo kardinali, ki še niso dopolnili 80 let. Foto: EPA
Pravico do sodelovanja pri izvolitvi papeža imajo kardinali, ki še niso dopolnili 80 let. Foto: EPA
Marc Ouellet in Benedikt XVI.
Kanadski kardinal Marc Ouellet vodi kongregacijo škofov. Foto: EPA
Angelo Scola
Milanski kardinal Angelo Scola je bil med resnejšimi kandidati za papeža že pred prejšnjim konklavom. Foto: EPA
Luis Tagle
Luis Tagle je karizmatičen kardinal s Filipinov. Foto: EPA
Peter Turkson
Peter Turkson iz Gane bi lahko postal prvi papež iz Afrike. Foto: EPA

Kardinali se bodo prvič sestali v ponedeljek ob 9.30, vendar še ni določeno, kdaj se bo dejansko začel konklave, na katerem naj bi sodelovalo 115 kardinalov, ki bodo izvolili novega poglavarja Rimskokatoliške cerkve.

Najverjetneje se bo konklave začel čez približno dva tedna, novi papež pa bi bil tako izvoljen še pravočasno, da bi lahko že vodil vse slovesnosti ob največjem krščanskem prazniku - veliki noči, ki bo letos 31. marca.

V četrtek se je v Vatikanu začelo obdobje izpraznjenega apostolskega sedeža, potem ko je Benedikt XVI. prav vse presenetil, ko je kot prvi papež po šestih stoletjih odstopil s položaja.

Čas za igranje klavirja
Benedikt XVI. je v papeški rezidenci Castel Gandolfo, kjer bo bival dva meseca, preživel zadnji večer kot poglavar Rimskokatoliške cerkve. Vatikanski tiskovni predstavnik Federico Lombardi je sporočil, da je Benedikt XVI. prvo noč po odstopu dobro spal.

"Papež je zelo dobro spal," je povedal Lombardi in še povedal, da je Benedikt XVI. življenje upokojenca začel z večerjo in spremljanjem televizijskih vesti o njegovem odstopu. Ob koncu večera se je nato umaknil k molitvi in počitku.

V prihodnjih dneh naj bi se upokojeni papež posvetil igranju klavirja, molitvi, poslušanju glasbe in študiju. S seboj v papeško rezidenco je namreč prinesel knjige o teologiji, duhovnosti in zgodovini, pa tudi glasbene zgoščenke.

Kardinali, ki se jih najpogosteje omenja kot mogoče naslednike Benedikta XVI.:

Joao Braz de Aviz
, 65-letni Brazilec, je leta 2011, ko je prevzel vodenje vatikanskega odbora za cerkvene kongregacije, tja vnesel svež veter. Podpira zavzemanje za revne v latinskoameriški teologiji osvoboditve, ne pa tudi ekscesov njegovih zagovornikov. Njegova pomanjkljivost naj bi bila njegova neprepoznavnost.

Timothy Dolan, 62-letni Američan, je po tem, ko je leta 2009 postal newyorški nadškof, postal glasnik ameriške Katoliške cerkve. Njegov temperament in dinamičnost sta osvojila Vatikan, a se kardinali izogibajo izvolitvi papeža, ki prihaja iz velesile, njegov način delovanja pa naj bi bil za številne preveč ameriški.

68-letni Kanadčan Marc Ouellet vodi vatikansko kongregacijo škofov. Nekoč je dejal, da bi bilo "postati papež nočna mora", in čeprav je zelo dobro povezan s kurijo, bi lahko sekularizem njegovega rojstnega Quebeca deloval v njegovo škodo.

70-letni Italijan Gianfranco Ravasi od leta 2007 opravlja nalogo vatikanskega kulturnega ministra in predstavlja Cerkev v svetu umetnosti, znanosti in kulture. Čeprav je zelo izobražen, bi lahko bila njegova funkcija ovira, če bi se kardinali odločili, da za novega papeža izberejo izkušenega pastirja in ne profesorja.

Leonardo Sandri, 69-letni Argentinec, se je rodil v Buenos Airesu italijanskim staršem. Med letoma 2000 in 2007 je kot vodja kabineta zasedal tretji najvišji položaj v Vatikanu, a nima pastoralnih izkušenj, njegova trenutna funkcija, nadzor nad vzhodnimi Cerkvami, pa v Vatikanu ne uživa pretiranega ugleda.

63-letni Odilo Pedro Scherer prihaja iz Brazilije in velja za najmočnejšega latinskoameriškega kandidata. Nadškof Sao Paula, največje škofije v največji katoliški državi, v svoji državi velja za konservativnega, a ga drugje dojemajo kot zmernega. Kot argument proti njegovi izvolitvi bi lahko izpostavili porast protestantizma v Braziliji.

67-letni Avstrijec Christoph Schoenborn je nekdanji učenec papeža Benedikta XVI. s pastoralnimi izkušnjami, ki manjkajo trenutnemu papežu. Dunajski nadškof velja za kandidata za papeško mesto od leta 1990, ko je uredil cerkveni katekizem, a bi njegovo izvolitev lahko preprečila njegova stališča do nekaterih reform in nepriljubljenost med avstrijskimi škofi.

Angelo Scola, 71-letni Italijan, služi kot nadškof v Milanu in je favorit med Italijani. Strokovnjak za bioetiko zelo dobro pozna islam, saj je vodja fundacije za promocijo razumevanja med muslimani in kristjani. Njegova jedrnata komunikacija bi lahko odvrnila tiste kardinale, ki si želijo karizmatičnega govorca.

55-letni Luis Tagle s Filipinov je karizmatičen kardinal, ki ga pogosto primerjajo s pokojnim Janezom Pavlom II., blizu pa je bil tudi papežu Benediktu XVI. Čeprav ima številne privržence, je kardinal postal šele leta 2012 in bi lahko bil premlad za papeža.

64-letni Peter Turkson iz Gane velja za glavnega afriškega kandidata. Kot vodja vatikanskega urada za pravičnost in mir zagovarja socialno zavest Cerkve in podpira svetovno finančno reformo. Na zadnji vatikanski sinodi je predvajal posnetek, ki kritizira muslimane, in tako sprožil ugibanja o njegovih pogledih na islam.